Petra Lesjak Tušek
Pred svetovnim dnevom knjige in nočjo knjige so v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah gostili vsestransko umetnico, ustvarjalko za otroke in odrasle, pesnico Bino Štampe Žmavc. Podobno kot drugi izjemni literati, ki jih knjižnica pod taktirko Manje Miklavc vabi v svojo sredino, je gostja iz Celja občudovala ambient gradu, umeščen v zeleni park - med drevesa, v naravo, ki je tudi njej v ustvarjalni in nasploh življenjski navdih.
V poglobljenem pogovoru je urednik in knjižničar Nino Flisar popeljal sogovornico, režiserko, dramaturginjo, avtorico tekstov po njeni ustvarjalni poti. Potovala sta vse od otroštva, v katerem je zelo zgodaj v babičini sobi v samoti prebirala knjige za odrasle, kmalu tudi recitirala, nato pa že tudi sama pisala pesmi. Bina Štampe Žmavc je z obiskovalci literarnega večera delila spomine iz mladosti, pa tudi svoja občutenja, misli, stališča, ki so zaznamovala njeno plodovito pot. Najbolj jo skrbijo minevanje, odtekanje časa, človekova minljivost, hkrati pa jo boli uničujoč odnos do narave. Zelo pogreša svoj gaj, kjer se je igrala med hrastovimi koreninami in plezala na drevesa, nato pa so ga nadomestili industrijski obrati cinkarne. Nedavno se je je dotaknila knjiga Razvejenje Pulitzerjevega nagrajenca Richarda Powersa, impozantno delo, v katerem si devet ljudi deli izkušnje, povezane z drevesi, do katerih ima sama poseben odnos, in ki so tudi zgodbe o človeških usodah.
Povedala je tudi več zanimivosti iz obdobja gledališkega ustvarjanja, poučevanja in sodelovanja z mladimi ter nasploh pisanja za otroke in odrasle. Nikoli ni marala pootročenega sloga za otroke, ko sama piše, ne ločuje bralcev, šele kasneje se izkaže, komu je kaj namenjeno, kdaj je seveda kakšno delo namenjeno tudi obojim. Da je staromodna, je omenila, ko je govorila o navdihu za pisanje, ki ga večkrat počaka, sicer pa tudi (samo)kritična. Opisovala je trpkejše plati ob izidu prvih pesniških zbirk. Prebirala je tudi svoje pesmi, med njimi Drevo, Puško. Sonet ostaja njena pesniška oblika, pa tudi prosti verz. Med pesniki občuduje Daneta Zajca, ki ga je recitirala. V Kuharjevi dvorani in v navezi na Koroško je omenila še, da je med njeno priljubljeno literaturo Prežih - in sicer Solzice in Levi devžej; tudi sama se je namreč pogosto počutila tako, je dodala.
Vsekakor zelo lep pogovorni večer z večkrat nagrajeno avtorico, še eden v nizu odličnih dogodkov knjižnice, ki se trudi biti literarno stičišče tudi z več dogodki. Škoda je le, da te izjemne ponudbe literarnih gostov pogosteje ne prepozna še širše občinstvo.
