Urška Polanc
V Dravogradu primanjkuje predvsem tehniškega, medicinskega ter proizvodnega in storitvenega kadra.
Vedno boljši odziv in vključevanje mladih, ki kakovosti življenja več ne prepoznavajo zgolj v večjih mestnih centrih, ampak tudi na obrobju, podeželju v postopku priprave regionalnega razvojnega programa za programsko obdobje 2021-2027 opaža Karmen Sonjak, direktorica Koroške regionalne razvojne agencije (RRA). Podatki kažejo, da se število otrok v koroških vrtcih povečuje, enako ostaja število dijakov, s pridobivanjem novih programov pa je tu še možnost širšega izobraževanja.
"Mladi v prvi vrsti iščejo izobrazbo, nato pa jim moramo ustvariti pogoje, da se po šolanju lahko zaposlijo v regiji in v tem okolju tudi živijo. Večkrat izpostavljajo stanovanjsko problematiko, to pa nekatere občine že rešujejo z gradnjo neprofitnih stanovanj. Krepi se gradnja, a stanovanja so še predraga," je povedala. Primer dobre prakse, ki obeta, je sodelovanje Občine Ravne na Koroškem pri projektu Back to the village, načrtih za gradnjo hiš za mlade družine na robu mesta Ravne. Končna cena, vključujoč parcelo in komunalno opremo, naj bi znašala 80 tisočakov, je povedal Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem. Tudi sicer pa je gradnja stanovanj v občini v velikem razmahu, zavedajo se namreč pomena dostopnosti stanovanj za mlade na dobrih lokacijah po sprejemljivih cenah.
Izkazali solidarnost, nujna podpora
Različnih tematik so se sicer na spletnem dogodku, ki ga je skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organiziralo podjetje A. L. P. Peca v sklopu konference o prihodnosti Evrope dotaknili govorniki, v kasnejših delavnicah tudi mladi. Potem ko je pandemija covida mlade še posebej prizadela, skušajo narediti nekaj za vse mlade, jih vprašati, kakšno Evropo si želijo.
"Mladi so v času pandemije izkazali zelo veliko solidarnost, zato se jim želimo zahvaliti in počastiti njihovo odrekanje, odločnost in pogum. Mlade moramo zdaj v Evropi podpreti in preprečiti, da bi se pandemija dolgoročno in negativno odrazila v njihovih življenjih. Evropa za boljšo prihodnost nujno potrebuje vizijo in sodelovanje vseh mladih," je povedala Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in opomnila, da je leto 2022 evropsko leto mladih.
Za boljšo prihodnost je nujno sodelovanje mladih
Da v regiji primanjkuje predvsem kader s področja tehniških znanosti, medicine, zaznava Marijana Cigala, županja občine Dravograd, predsednica Sveta koroške regije. "Imamo pa veliko visoko izobraženih ljudi z družboslovnega področja, a nimajo zaposlitev. Izgubili smo precej osnovnih poklicev - nimamo kuharjev, nimamo frizerjev, natakarjev. Podjetniki se nam veliko oglašajo, pravijo, da imajo veliko dela, a enostavno ne dobijo delavcev. Nekatere občine deficitarne poklice štipendiramo. V Dravogradu smo imeli izrazito pomanjkanje zdravnikov. Zdravstveni dom bi nam lahko, če zdravnikov ne bi dobili, zaprli, zato smo sami štipendirali mlade. Danes imamo štiri mlade zdravnike, enega še štipendiramo," je povedala.
Štipendijska shema, ki je delno financirana od Evropskega socialnega sklada, omogoča delodajalcem, da dolgoročno planirajo in si tako ustvarijo kader, ki ga spremljajo že skozi ves študij, potem pa študenti tudi delajo in nadgrajujejo znanje, je o tem povedala Karmen Sonjak in izpostavila še druge ukrepe za tiste, ki razmišljajo o podjetniški poti, to so denimo poslovni prostori, inkubatorji.
Stabilne razmere, večje zaposlovanje
Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, izpostavlja, da se včasih premalo zavedamo kvalitete življenja, ki jo zagotavlja regija. "Ni treba daleč, pa se vam lahko ponudijo odlične priložnosti," je povedala iz lastnih izkušenj, ko je bila dosti v tujini, a je tudi doma poiskala dobre poslovne priložnosti. "Kot del vzhodne kohezijske regije imamo tudi veliko več možnosti za pridobitev sredstev preko javnih razpisov, prav tako so nepovratna sredstva sofinancirana v bistveno večjih deležih kot v zahodni," je pojasnila in dodala, da je lahko Koroška kot izrazito izvozno naravnana regija s podjetji, ki so konkurenčna tudi na tujih trgih, odličen izziv za mlade.
Ti si želijo delovnih mest z možnostjo napredovanja, sodelovanja z drugimi narodi in kulturami ter soočanja z izzivi, ki pomenijo tako profesionalno kot osebno rast. Delovnih mest na Koroškem trenutno ne primanjkuje, podjetja vsak dan povprašujejo po kadru, ki je motiviran, ki si želi ustvarjati in s svojimi idejami in pobudami doprinesti k razvoju podjetij, še doda Pokeržnikova.
Neokrnjen zelen biser
Velik pomen kmetijstva in izgubljanje poklica kmeta je izpostavila Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, dolgoletna aktivna članica Društva podeželske mladine Mežiška dolina. "S tem, da je Koroška pretežno industrijska dežela, se ne strinjam, drugi jo namreč prepoznavajo kot neokrnjen zelen biser, ki bo verjetno prišel do izraza, ko bomo pridobili to težko pričakovano avtocesto. Verjamem, da bodo turisti množično prihajali in si bodo želeli poleg naše industrije ogledati še kaj v naravi - tu je ogromno priložnosti za kmetije, a vse je odvisno od podpornega okolja.". Če se Evropa tega, da je treba investirati v mlade (s kmetij), že zaveda, pa je nekoliko drugače v lokalnem okolju. "Zelo spodbujamo, da tudi občine naredijo strateški načrt, kako bodo podpirale kmetijstvo, s katerimi razpisi, in da se res zavedajo tega pomena, ki ga ima kmetijstvo za lokalno skupnost," poziva, za izboljšanje stanja pa med drugim predlaga štipendiranje za kmetijske poklice in premislek o spodbujanju kmetijstva z oprostitvijo komunalnega prispevka za kmetijska poslopja.
Jasmina Uršič, vodja koroških uradov za delo, je povedala, se je s prvim valom epidemije sicer povečalo število brezposelnih, a se je že v drugi polovici leta 2020 na Koroškem intenzivno zaposlovalo. "Ugodna gospodarska situacija ustvarja pozitivne trende na trgu dela, povečuje zaposlenost in zmanjšuje brezposelnost. Učinek bolj stabilnih razmer na trgu dela ter posledica izvajanja jamstva za mlade se kažeta tudi v večjem zaposlovanju mladih. Leta 2021so delodajalci prikazali skoraj 35 prostih delovnih mest več v primerjavi z letom prej. Leta 2010 so se zgodili vsi veliki stečaji na Koroškem, beležili smo 1286 mladih brezposelnih, decembra 2021 jih je bilo 446. Zelo pozitiven je podatek, da je povprečno trajanje brezposelnih mladih na Koroškem najkrajše, 7,6 meseca, medtem ko je v Sloveniji dvanajst mesecev," je nanizala.
Jure Lesjak, predstavnik koroškega regionalnega stičišča za nevladne organizacije KOROCIV, je med drugim izpostavil, da imajo nevladne organizacije (NVO) v Sloveniji zelo nizek delež zaposlenih (pod en odstotek) - na Koroškem je ob malo manj kot tisoč NVO 117 zaposlitev. "Vsaka deseta organizacija ima zaposlenega enega človeka, tudi v EU je ta delež nizek, a vseeno trikrat višji kot v Sloveniji (dva odstotka). Ne govorim, da mora biti v NVO zaposlenih 50 odstotkov ljudi - to je nemogoče, iluzorno, NVO potem tudi izgubijo smisel. A vseeno je treba nadaljevati ta trend, ki se kaže v zadnjem obdobju, s profesionalizacijo kadrov v nevladnih organizacijah," je razložil in dodal, da so v KOROCIV doprinesli deset zaposlitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
