Vlada v poplavljenih regijah: Župani za hitrejše in učinkovite ukrepe, državni denar zdaj že nujen

Premier Robert Golob in vrsta ministrov so v poplavah najbolj prizadete občine na Koroškem v zadnjih tednih že veliko obiskovali, današnji obisk koroške regije bo tako nekakšna sinteza in nadgradnja dosedanjih prihodov na teren. Kdaj bo predvidoma sledil še vladni obisk savinjske regije, za zdaj ni znano, je pa tudi ta pričakovan. Posvet vlade s predstavniki občin in gospodarstva bo danes v Slovenj Gradcu, kjer bo predvidoma tudi seja vlade, ministri bodo prej, na 55. dan po poplavah, še na ogledu terena skupaj z župani po občinah. Županom zdaj ne zadostujejo več le sklepi in napovedi, ampak konkretne, predvsem pa hitre in učinkovite uresničitve ukrepov - seveda je zdaj že nujen denar, ne le sklepi, ampak izplačila - čim več čim prej po čim bolj pravičnih in primernih kriterijih. Nujnost takojšnjega izplačila intervencijskih stroškov, ki jih je prevzela država, izpostavljajo vsi, nato pa tudi nadaljnja kritja stroškov sanacije, kar je vlada že zagotavljala. Hkrati bi želeli odgovore na številna odprta vprašanja, med drugim, kdaj in kako in kam s težkimi kovinami v onesnaženem mulju, ki ga je naplavila reka Meža.

Likvidnostne težave občin že na vidiku

Župan mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler pričakuje, da bo vlada občinam takoj izplačala interventna in sanacijska sredstva. "Gradbinci nam izstavljajo račune in čakajo na plačila. Drugo naše pričakovanje je vezano na zakon o obnovi in razvoju in glede tega pričakujem, da nas seznanijo z vsebino in da tudi vidimo, ali so naše predloge, ki smo jih podali, sprejeli. Zanima nas tudi, kako bo z nadomestnimi gradnjami, kjer se za zdaj ni nič premaknilo. Ljudje, ki so preseljeni, začasno nameščeni drugam, morajo čim prej izvedeti, kako naprej. To je treba pospešiti. Veliko pomislekov je tudi glede plazov in priprave projektne dokumentacije in vprašanja, ali bomo dejansko lahko zagotovili zadostno število gradbincev. Pričakujemo tudi, da bodo roki za ostale projekte podaljšani, ker jih ob tem, da se vmes niso mogli izvajati, ne bodo mogli končati v začrtanih rokih," poudarja Klugler.

Ravenski župan Tomaž Rožen dodaja, da so pohvale vredne dosedanje reakcije vlade, pričakujejo pa izplačila, ker so likvidnostne težave občin tudi že na vidiku. "Prejeli smo že račune, to so visoki zneski, recimo od komunale, ki je veliko delala in tudi potrebuje sredstva. Med prvimi potezami pričakujemo še ureditev regionalne povezave Ravne-Dravograd," razlaga Rožen. Dravograjski župan Tone Preksavec poziva k rešitvi glede odvoza mulja in ne več dodatnih analiz, ker so te že jasne in tudi z novimi ne bodo prepričljivi. "Ljudje so že izvedeli rezultate, nima smisla več analizirati, temveč je treba ukrepati," pravi. Mežiški župan Mark Maze izpostavlja še nujne natančne napotke glede sanacije po plazovih, časovnico sanacije regionalne ceste in financiranja. Ključno za občine Mežiške in Dravske doline je tudi, kaj konkretno in kako bo začrtano v napovedanem novem okoljskem sanacijskem programu. Hkrati več občin na ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh naslavlja vprašanja glede optike in digitalnega omrežja, ob potrganih kablih marsikje še kar nimajo dostopa do interneta ali/in mobilnega signala.

"Krivičen predlog o povprečnini"

V Črni in na Prevaljah, ki sta najbolj prizadeti občini v poplavah na Koroškem, še naprej potrebujejo dodatno gradbeno mehanizacijo kljub okrepitvam. Županja Romana Lesjak pravi, da premiki so, a da potrebujejo ob tem tudi ustrezno mehanizacijo. Predlog, ki ga je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan že javno pojasnjeval in po katerem naj bi prizadete občine dobile po dve povprečnini, pa tako županja Lesjak kot prevaljski župan Matic Tasič ocenjujeta kot krivičnega. Menita, da bi bilo primerneje in prav odmeriti delež škode, in zato bosta na to opozorila. "Če po tem predlogu dobi občina Črna 5,2 milijona evrov, je to bistveno manj, kot bi ob deležu škode, ki je bistveno višja in daleč največja. Kilometer ceste stane 1,5 milijona evrov. Če bi vrednosti primerjali na ta način, je to ravno za tri kilometre cest. Medtem se nam še en most sesuva v Bistri, kar bi želela, da bi si danes ogledala tudi ministrica Alenka Bratušek." Tasič dodaja, da ga skrbi stanje vodotokov, saj je še vedno premalo težke mehanizacije na terenu. "Še vedno ne vemo, kam z muljem, zemljo, niso več potrebne analize že dokazanega," se pridružuje dravograjskemu kolegu. "Upamo, da bodo obljube pile vodo," še pravi Tasič in opozarja na najbolj problematično v tem delu regije - potrgan vodovod, ki ga, kot je znano, gradijo na novo.

Kaj brez asfalta. Brez hiš so ljudje!

Zbiranje podatkov v zastarelem in neprilagojenem sistemu Ajda, v katerega so mukotrpno vnašali podatke o škodi, je bilo sicer za mnoge manjše občine velik zalogaj; nekatere so podatke v soboto še popravljale in dopolnjevale. Celjska občina, ki v teh poplavah ni utrpela večje škode, je manjšima občinama Gornji Grad in Braslovče pomagala tako, da jima je za 14 dni "posodila" svoje uslužbence.

Ne glede na to, koliko je poškodovana infrastruktura in koliko realne so ocene, ki so jih na terenu pripravile občine same (nekateri župani opozarjajo, da so lahko stroški sanacije bistveno višji od stroškov ocenjene škode), je najhujše, da so nekateri občani dobesedno ostali brez strehe nad glavo. Popolnoma uničenih je veliko stanovanjskih objektov, samo na Ljubnem ob Savinji sta dve naselji, Trbiž in Rastke, skorajda izbrisani z obličja Zemlje. Vsaj trinajst družin si bo moralo življenje ustvariti povsem na novo. A kje? "Trudimo se, da najprej njim omogočimo možnosti gradnje oziroma nakupa drugih hiš, da bi lahko začeli ustvarjati na novo, ker je njihovo psihično stanje iz dneva v dan težje. Vsi bi radi nekaj počeli, vsi bi radi nekaj ustvarjali. Pa jim ne moremo ta hip nič ponuditi," je že ob obisku predsednice države Nataše Pirc Musar opozarjal župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Občina je sicer pripravila spisek parcel, jih poslala soglasodajalcem, nekaj jih je že odgovorilo, vsi ne. Na tej točki so torej stvari ta trenutek obstale. Kaj naj takšni občani storijo, se tako še vedno ne ve. "Kako naj kupi parcelo? To so zelo hude situacije. Ljudje so vse vložili v svoje hiše, ki jih zdaj ni več ali pa so tako poškodovane, da v njih ne morejo ostati. Jaz računam na izjave, ki so jih dali premier in ministri, da bo država zgradila montažne hiše. Občina naj bi poskrbela za zemljišča, z lastniki uredila menjave ali karkoli že, da bi ljudje lahko čim ugodneje prišli do zemljišč, država pa naj bi poskrbela za gradnjo. Upam, da te besede držijo. Ker v nasprotnem ne vem, kako bo. Ljudje ne morejo sami postaviti novih hiš, občine pa tudi nimamo fonda, da bi te hiše gradili," še izpostavlja Naraločnik.

Plazovi in neočiščena struga Savinje

Druga velika težava občin so plazovi. V nekaterih občinah so ti naredili več škode kot reke. Slikovit primer je občina Šoštanj. "Leta sem bil svetnik in sem spremljal, koliko smo vlagali v sanacije po plazovih. Mislil sem si, no, zdaj smo pa to končno zaključili, da bomo lahko še kaj drugega postorili po občini," opisuje župan Boris Goličnik. "Sedaj se nam je sprožilo 236 plazov! Gremo torej od začetka. Sami jih niti slučajno ne bomo mogli ustaviti. Pretekla leta je občina večinoma plačala davek in stroške nadzora, ostalo je krila država. Sedaj niti tega ne bomo mogli, saj bi samo to dal občino stal od 300 do 500 tisoč evrov. Z našim proračunom bi težko enega na leto odpravili. Upam, da se bo to uredilo v prihajajočem zakonu," poudarja. Zaradi nevarnosti plazov so izselili 30 ljudi. "Smo pa vsi živi in zdravi. To največ šteje," optimistično doda. Kaj s plazovi, se sprašuje tudi županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik. "Na Poljani se dobesedno trga hrib, pa ni nikjer zraven vode. Velika kmetija z dvema stanovanjskima hišama in kupom gospodarskih objektov je ogrožena," opisuje. Še bolj pa občani nejeverno pogledujejo v strugo Savinje, na kateri je na določenih odsekih sicer videti bagre, ki izkopavajo prod. "Ljudje so zelo nervozni. Na našem delu Savinje, ki sodi v Naturo 2000, je v strugi en sam bager. Mi smo sicer predlagali seznam izvajalcev, ki bi lahko pomagali pri čiščenju struge, a se niso kaj veliko zmenili. Menda oktobra le eden teh začne delati. Ljudje se bojijo. Ker če pride večje deževje, bomo spet postali veliko razlivno območje," opozarja Potočnikova. Zgolj v tej mali občini je bilo poškodovanih 212 stavb.