Petra Lesjak Tušek
Tradicionalni zimski pohod na Peco je vtisnil svoj 35. pečat minulo soboto, čeprav pohod ni bil ravno tradicionalno zimski - temperature so bile krepko nad ničlo in so se ob inverziji povišale, sneg je sicer vse od Podpece in do Pece še, a ga je po gozdu že kar lepo pobralo. Še najbolj je na zimske razmere spominjalo na vrhu, ko je Peca postregla s svojim tradicionalnim vetrom. To je pač njen značaj, so si prigovarjali pohodniki med srečanji, ko so jo z vrha raje hitro ucvrli nazaj proti planinski postojanki, kjer je bilo topleje, tako zunaj na soncu kot v ogreti notranjosti.
Planinsko društvo Mežica je uspešno izpeljalo ustaljeno zimsko druženje, ko na pohod privabijo planince od vsepovsod. Tradicionalno je tudi, da jih veliko pride iz Štajerske, Pomurja, seveda pa ne manjka domačinov, še zlasti iz Mežiške doline. Lep sončen dan je bil, prečudoviti razgledi so se odpirali daleč naokoli, bili so spodbuda tudi počasnejšim, da se splača potruditi in osvojiti vrh, ko se odpre še na avstrijsko stran. Še najboljša plat vsega je bila, kot so povedali gorski reševalci, policisti in vodniki, ki so se nekje sredi dneva vračali po grebenu proti koči, prav nobenih zapletov ali poškodb.
Veliko pohodnikov je prišlo organizirano, v skupinah, recimo ekipa iz Lendave. Pripovedovali so, da radi pridejo tako poleti kot pozimi, da jim je iti na Koroško v gore v veselje in da se imajo vedno dobro. Med pohodniki so bili mladi in starejši, tudi na turnih smučeh. Dobro je bilo tudi ob koči, kjer so se pohodniki ustavljali ves dan, nekateri za čaj, šnops, pivo, drugi pa tudi za topel obrok, ki so ga pripravili v kuhinji - od slanega do sladkega. Tisti, ki pohoda ne izpustijo, so seveda poskrbeli, da so to zabeležili tudi v svojem planinskem dnevniku. Peca je bila torej prijazna, ker so pohodniki pristopili varno in odgovorno. Na avstrijskem delu v teh dneh še ponuja tudi smuko.
