Najbrž ga ni človeka, ki bi aktualno košarkarsko reprezentanco poznal bolje. S to generacijo je postal evropski prvak, nakar je svojega prijatelja in sodelavca Igorja Kokoškova zamenjal na selektorskem položaju, a zaradi novih Fibinih pravil popolne ekipe ni več sestavil nikdar. Rado Trifunović je tako po neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo zapustil vlogo prvega moža slovenske stroke in se kot pomočnik pridružil Kokoškovu v turškem evroligašu Fenerbahčeju. Te dni bo svojo nekdanjo izbrano vrsto na olimpijskih kvalifikacijah spremljal po televiziji, za Večer pa je podelil nekaj svojih opažanj, preden se boj za olimpijsko vstopnico dokončno razplamti.
Rado, kdo je favorit turnirja, Slovenija ali Litva?
"Delikatno vprašanje. Slovenska ekipa je dobra. Dončić bo pripomogel k temu, da bodo tudi ostali boljši. Slovenija ima možnosti. Je pa res, da Litva igra doma, tudi občinstvo bo prisotno … Upam, da javnost ne bo povzročala velikega pritiska na Slovenijo. Naši fantje imajo možnosti, le pod pritiskom ne smejo igrati. Oni vedo, da imajo možnosti, in to bi bil res zgodovinski uspeh."
Glede na to, da igrajo doma, pred skoraj polno dvorano, so najbrž bolj pod pritiskom Litovci?
"So. Saj veste, kako je pri reprezentancah - vedno se pričakujejo samo zmage. Na teh turnirjih je pa treba zmagovati. Privoščiš si lahko le en kiks na začetku, potem pa je konec. Seveda je pritisk na Litvi - doma so, imajo NBA-igralce … Slovenija pa naj gre kar sproščeno in veselo po zmage."
Koliko je za Slovenijo lahko usoden litovski centrski NBA-par Valančiunas-Sabonis?
"Če bi bili pesimistični, bi lahko rekli, da zna biti usoden. Smo pa lahko optimistični in razmišljamo, kako, za vraga, bo lahko Jonas Valančiunas pokrival Mika Tobeyja? Tobey zna vreči od zunaj, odpre raketo, dober je v protinapadih …"
A vas njegova igra kaj spominja na Anthonyja Randolpha?
"Niti ne toliko. Resda imata oba met od daleč in sta za svojo višino tudi zelo hitra in agilna. Razlika je v tem, da Randolph rad in dobro igra v izolaciji, ena na ena. On si vzame čas, pet sekund, in bo nekaj naredil. Tobey tega nima. On sledi, teče, pomaga, vrže, če je sam, ne bo si pa vzel žoge in časa, da z njo nekaj naredi."
Je pa najbrž idealen za "pick 'n' roll" igro z Dončićem?
"Res je, ker je zelo mobilen. Morda bodo pa zato oni, torej Litovci, imeli probleme z njim. Njihovi centri, sploh Valančiunas, so bolj statični, težki."
Kako bodo pa kos Dončiću, ki ima za seboj izvrstno sezono?
"Dončić lahko prevesi tehtnico v našo korist. Ne le da igra vrhunsko košarko, tudi soigralce dela boljše, saj jim pripravlja položaje za odprte mete. Morda bodo imeli zdaj Klemen Prepelič, Zoran Dragić ali kdorkoli drug na tekmo par povsem neoviranih metov za tri točke."
Kaj pa lahko na teh zahtevnejših tekmah - pustimo lažji trening proti Angoli na strani - pričakujemo od Vlatka Čančarja?
"Poznam ga od prej, je zelo talentiran vsestranski igralec, ki lahko v obrambi pokrije vse košarkarje od organizatorjev igre do centrov. Je pa res, da ga praktično nismo videli igrati na najvišjem nivoju že dve leti. Lahko da je izjemno napredoval, lahko da potrebuje čas, lahko da bo zdaj zelo svež in mu bodo tekme dobrodošle."
Prej sva govorila o Litvi, ki jo pričakujemo v finalu s Slovenijo. Kaj pa današnji spopad s Poljsko?
"Postava Poljske je gotovo slabša od naše. Moramo pa vedeti, da oni pod vodstvom istega trenerja že dolgo igrajo skupaj in se poznajo do potankosti. To je gotovo lahko nevarnost."
Koliko ste vi še v stikih z našim trenerskim štabom?
"Z Aleksandrom Sekulićem in Jernejem Valentinčičem smo v konstantnih stikih, saj smo ne nazadnje tudi prijatelji. Zelo sem vesel, da je Sekulić dobil priložnost, ker je res dober trener in je bil toliko let zraven ter pomagal reprezentanci."
A izbor Sekulića za olimpijske kvalifikacije je bil zelo neroden, kot bi šlo za rezervista z bolj znanim tujim imenom …
"Izpadlo je res tako, je pa daleč od tega, da je on rezervist. Gre za res dobrega strokovnjaka, ki je bil zraven pri reprezentancah v vseh starostnih kategorijah."
Vam je kaj žal, da se v vašem selektorskem času ni dala sestaviti popolna reprezentanca z Dončićem na čelu?
"Seveda. Tudi jaz sem imel željo sestaviti takšno reprezentanco. Ni bilo lahko delati, ker nisem imel na razpolago toliko igralcev. Je pa bila pomembna izkušnja. In vesel sem, da se je v najbolj pomembnem trenutku za slovensko košarko spet zbrala najmočnejša ekipa od Eurobasketa."
Kaj bi prinesla uvrstitev na olimpijske igre slovenski košarki?
"Podobno kot Eurobasket - nenormalno visok vpis mladih v košarkarske šole. S tem imaš več možnosti, da se razvije novi Vidmar, Dragić, Dončić … Je pa res, da se bodo sadovi tega videli šele čez kakšnih deset, petnajst let."
"Ko smo pri CSKA-ju zmagali, so nas navijači pričakali s tortami; ko smo proti Bešiktašu izgubili, so nas menjavali"
Vi ste se po selektorski epizodi podali v Turčijo, kjer, podobno kot na šampionskem Eurobasketu, asistirate trenerju Igorju Kokoškovu v Fenerbahčeju. Kakšni so kaj vtisi po prvi sezoni?
"Boljšega sodelavca si ne bi mogel predstavljati. Je velik gospod tako na terenu kot zunaj. In v Turčiji to tudi moraš biti. Saj so povsod pritiski, a v Turčiji so nenormalni. Fenerbahče je klub, ki ima največ registriranih navijaških in košarkarskih navijačev na svetu. Njihovo razpoloženje pa zelo variira. Ko smo v gosteh premagali CSKA, so nas pričakali z rožami in tortami, ko smo izgubili mestni derbi proti Bešiktašu, so nas menjavali. Podobno se je med sezono zgodilo vsaj kakih petkrat."
Kje se pri takšnem evroligašu vidijo največje razlike v primerjavi s slovenskimi klubi?
"Največja razlika je pri organizaciji kluba. Ko prideš tja, vidiš, koliko ljudi dela v klubu, da ves ta ustroj poteka tako, kot mora. Ogromna številka. Da ne govorim o dvoranah in fitnes dvoranah za treninge. Cel dan bi potreboval, da bi razložil, kaj vse takšna organizacija ima."
Ali vas oziroma Igorja kot glavnega trenerja ljudje na ulici kaj ustavljajo, cukajo za rokav?
"Konstantno. Na vsakem vogalu. Čeprav so časi takšni, da nosiva masko, ga ljudje konstantno prepoznavajo na ulici. So temperamentni, čustveni, brez težav pristopijo. Po zmagah bi te objemali, ob porazih jokali in te menjali. Vmesne poti ni. (Smeh)"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
