Košarkarsko mesto, v katerem sta zrasla Ivo Daneu in Peter Vilfan, se kalila Sani Bečirović in Boštjan Nachbar, trenersko pa tudi Zmago Sagadin, je že dlje časa v apatiji. A nostalgične košarkarske duše se še spominjajo zlatih devetdesetih, rivalstva med Branikom (Satexom), Miklavžem (Bawario Wolltex), pa tudi ŽKK-jem. Malodane hkrati je leta 2005 klubska scena propadla, naslednje leto pa sta z dna, iz takratne četrte lige, začela naslednika – nekdanji jugoslovanski reprezentant Mario Primorac je na osnovi svoje košarkarske šole postavil današnji AKK Branik, na pogorišču ŽKK-ja je zrasel KK Maribor.
Kluba sta bila daleč najboljša v nižjih ligah, medsebojni ostri derbiji lokalnih fantov so odločali o tem, kdo bo prej napredoval razred višje. Do prve lige se je tako prebil KK Maribor, ki je pod sponzorskim imenom Messer med letoma 2010 in 2015 nastopal med elito. Ne le, da je klub leta 2013 v državnem prvenstvu osvojil tretje mesto, v dvorani Tabor je padla tudi evroligaška Olimpija. To je bil dan, ko je moral Sašo Filipovski odstopiti, pa tudi, ko se je perspektivnemu Dinu Muriću s poškodbo kolena karierna krivulja obrnila navzdol. A tudi Maribor Messer je leta 2015 propadel in edino upanje v mestu je postal Branik, ki se je tako prej kot kasneje selil med tretjo in drugo ligo, v kateri je še dandanes.
Tudi prvaki začnejo s porazi
Tisti ultimativni pa je vrnitev v prvo ligo. S tem namenom je aprila 2019 nova uprava prevzela klub – predsedniško mesto zavzema nekdanji košarkar (tudi Branika) Robert Karlo, ki je že dolgo tudi Gajškov poslovni partner – nekoč v Meteoritu, zdaj v Ekomobilu. Drugo polovico upravnega odbora predstavljata Saša Baltić in Jure Lisica iz vodstva Uprastana. "Zastavili smo si cilj, da v petih letih, do konca našega mandata, pridemo v prvo ligo. Zdaj smo v tretjem letu. Naslednjo sezono si že želimo tega preboja," je odločen Gajšek. "A prva liga ni le športni cilj. Gre tudi za finančno in organizacijsko strukturo kluba. Tudi ko bo enkrat Branik v prvi ligi, ni vseeno, kakšen je tam. Glede na razmere trenutno nekateri košarkarji raje kot v prvi ligi igrajo v drugi, ker imajo manj obveznosti glede na plačilo. Konkurenca je zato močna in izenačena. Trenutno je težje napredovati iz druge lige kot obstati v prvi."
Še stotico dodati 180 tisočakom
Prav omenjeno jedro upravnega odbora je zadolženo, da s pomočjo svojih poslovnih stikov privabi potencialne pokrovitelje v klub. Na ta način zagotovi dobro polovico celotnega klubskega proračuna, druga polovica se zbere iz članarin oziroma vadnin in razpisa letnega programa športa. "Zdaj je proračun kluba med 150.000 in 180.000 evri. Z dodatnimi sto tisočaki bi bili že zelo konkurenčni v prvi ligi – tam nekje med tretjim in šestim mestom," zagotavlja Gajšek. Kaj več bi res bil že čudež, saj denimo Krka kot podprvakinja zbere milijon evrov.
Trenutno položaj, kakršnega si želi mariborski Branik, zavzemajo klubi iz majhnih krajev – Podčetrtka, Šentjurja, Šenčurja, Rogaške Slatine … Zakaj majhni kraji zmorejo, drugo največje, tudi univerzitetno mesto pa ne? "O tem bi lahko govorili na dolgo in široko, a, če skrajšamo, očitno se v zadnjih letih ni dobro delalo," povzame Gajšek: "Obenem je ključno vprašanje financiranje. Če to sloni le na posameznikih entuziastih, ti na neki točki prej ali slej omagajo. V Mariboru pa širše podpore že vrsto let ni bilo. V primerjavi z majhnimi kraji je tu tudi težava, da imamo več različnih športov, ki pritegnejo določene pokrovitelje – nogomet, odbojka, rokomet … Med njimi si je tudi treba izboriti določen status. Obenem si je treba izboriti položaj, da je AKK Branik vodilni košarkarski klub v regiji." Ker ta proces še ni zaključen, nam ob ugasnjenem diktafonu z lahkoto našteje celo plejado (tudi občinskih) podjetij iz Maribora, ki za lokalno košarko nimajo posluha.
V Postojno popraviti vtis
Branik bo prvo zmago v tej sezoni lovil danes ob 19. uri v Postojni proti tamkajšnjemu drugoligašu, katerega dosedanji izkupiček je ena zmaga in dva poraza. S tem Postojna na dvanajstčlanski lestvici zaseda deseto mesto tik pred Branikom. Branikov Armin Hrštić je tretji strelec tekmovanja s povprečjem 18,67 točke na tekmo, pri Postojni sta najnevarnejša Aljaž Stopar (16,33) in Sebastjan Borse (15,33). Ta konec tedna se s četrtim krogom nadaljuje tudi prva liga. Spored 1. SKL – danes ob 18. uri: Triglav – Šenčur, ob 19. uri: Šentjur – Helios, Rogaška – Ilirija. Dvoboj Ilirije in Krke je preložen na 2. november. Krka bo namreč danes v 5. krogu lige ABA ob 19. uri gostovala pri Obradovićevem Partizanu, jutri ob isti uri bo Olimpija gostila podgoriško Budućnost.
Učenec Repeše in Vujoševića
Naslednja faza je okrepitev igralskega kadra. V aktualnem z izkušnjami izstopa 38-letni center Salih Nuhanović, stari znanec prvoligaških parketov, pretežni del ostale ekipe pa sestavljajo fantje, stari okrog 20 let. "Nekaj je otrok Branika, nekaj smo jih pripeljali iz bližnje okolice, sploh Šentjurja. Morda nam za enakovredno borbo za prvo mesto manjka samo še en izkušen branilec oziroma organizator igre," ugotavlja Gajšek, ponosen, da je tudi podmladka vedno več: "Letos smo imeli rekorden vpis otrok, višji je za 30 do 40 odstotkov kot sicer. Trenutno imamo približno sto otrok do enajstega leta starosti. Pa tudi starejši mladostniki iz okolice, ki prej za mariborsko košarko niti niso želeli slišati, saj jim ni ponujala ničesar, zdaj kažejo zanimanje."
V Mariboru sicer delujeta še dve košarkarski šoli – KŠ Boruta Besediča in KD Maribor mladi. "Maribor je tako velik, da mora imeti več košarkarskih šol. Je pa res, da mora vsaj od kadetske selekcije najbolj perspektivne usmeriti v osrednji klub. Najlažje bi bilo reči 'Mi smo najboljši, dajte nam'. A mi želimo to z delom tudi dokazati. V preteklosti je bilo vse to razpršeno, razdvojeno, brez enotnosti. Upam, da bo odslej drugače," z željo po svetlejši mariborski košarkarski prihodnosti zaključuje sogovornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
