"Vse življenje se ukvarjam z investicijami, zato je bil tudi Klub Marina ena od mojih investicij. Z Jožetom Kojcem sva že solastnika ene igralnice, in tudi v prostoru, kjer je nastal Klub Marina, smo sprva nameravali odpreti igralnico, a na koncu zanjo nismo dobili dovoljenja. Zato je padla ideja, da bi imeli zelo urejen welnes in spa klub, v katerem pa bi z erotičnim vzdušjem nudili tudi možnost intimnih stikov med strankami, ki bi to počele po lastnem dogovoru." Tako je danes na sodišču v Kopru ustanovitev elitnega kluba Marina, ki pa naj bi bil po prepričanju tožilstva krinka za zlorabo prostitucije, opisal prvoobtoženi v razvpiti aferi Marina Sergej Racman. Tudi ostali soobtoženi so prepričljivo zatrjevali, da niso počeli nič nelegalnega. Tožilstvo trdi drugače.
150.000 strank, 413 deklet
V obtožnici se je znašlo 18 fizičnih in dve pravni osebi, sojenje pa je zaradi racionalnosti postopka razdeljeno v tri dele. Prvi so danes na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča torej sedli prvoobtoženi podjetnik Sergej Racman, ki ima stalno bivališče v Bratislavi in je od lanskega novembra v koprskem priporu, štajerska podjetnika Jože Kojc in Dejan Šurbek ter Vesna Trnovec iz Nove Gorice. Tožilstvo trdi, da so kriminalno združbo, ki naj bi jo bili ustanovili z namenom, da bodo izvrševali kazniva dejanja zlorabe prostitucije, vodili Racman, Kojc in Šurbek, Trnovčeva pa je bila direktorica Kluba Marina. Vsi obtoženi naj bi bili tako od 1. avgusta 2014 do 23. januarja 2019 za prostitucijo v klubu Marina izkoriščali 413 deklet tako, da so morala plačevati 70 evrov za vstopnino v klub. V tem obdobju naj bi klub obiskalo najmanj 148.935 moških, ki so za vstop plačali od 60 do 85 evrov. Okoristili naj bi se bili za 21 milijonov evrov.
Racman trdi, da so podobni klubi tudi v tujini, da ni nikogar silil v prostitucijo in da o 21 milijonih dobička ni bilo ne duha ne sluha in da je potrebno ločiti, kaj je promet, kaj so stroški in kaj zaslužek. V klubu so po njegovih besedah pobirali zgolj vstopnino, gostje pa so dobili jedačo, pijačo, uporabo prostorov. Tudi račune da so izdajali in plačevali davke. Povedal je še, da je v klub dnevno prihajalo zelo veliko registriranih prostitutk, ki so prej delale drugje v Evropi, ker so se v klubu prijetno počutile in dobro zaslužile.
Tudi o Inštitutu 8. marec
Še preden se je sojenje prav začelo, je odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zastopa obtoženo družbo Cratos, dal senatu vedeti, da se je pozanimal o njegovi sestavi. Imel je namreč vprašanje za sodnico porotnico, o kateri je opazil, da na svojem facebook profilu deli objave Inštituta 8. marec. Po besedah odvetnika društvo odkrito podpira fiministične ideje in tako je hotel slišati, kakšno je stališče porotnice o vsebini teh objav. "Tukaj namreč govorimo o prostituciji in njeni zlorabi in ne bi želel, da neko osebno mnenje sodnice porotnice vpliva na njeno nepristranskost," je advokat pripomnil k svojemu vprašanju. Sodnica porotnica mu je odgovorila, da se zaveda resnosti svoje funkcije in da jo mora opravljati strokovno in zakonito.
Za "intimna srečanja" so vedeli
Obtoženi Dejan Šurbek, ki je očitke prav tako zanikal, je dejal, da bo zagovor dopolnil, ko bo lahko vpogledal v zasežene elektronske naprave. "Nikoli nisem sam, ali s soobtoženimi pripravil nekega hudodelskega načrta, kako naj v klubu izvajamo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Celoten primer temelji na lažni prijavi treh prijaviteljic, da naj bi Klub Marina z oglasi, da nudi delo maserk, dekleta v resnici silil v prostitucijo. To ne drži, takšnih oglasov nikoli ne boste našli, ker ne obstajajo. Sprva sem podoben klub nameraval odpreti v Avstriji, ko pa sem 2013 na slovenski televiziji zasledil prispevek, da bi tako urejen klub lahko deloval tudi v Sloveniji, sem se o zakonitosti delovanja večkrat pogovarjal z odvetniki. Če ne bi bil sto odstotno prepričan, da bomo v klubu delovali popolnoma zakonito, ga nikoli ne bi niti odprli. Vedeli smo, da se v klubu dogajajo intimna srečanja, a s tem nismo imeli ničesar, le prostor smo nudili, da so se naši gostje lahko sprostili," pa je razložil Dejan Šurbek.
Dragi avtomobili
Očitke iz obtožnice v celoti zavrača tudi Jože Kojc, ki je uspešen podjetnik že več kot dvajset let. "Nihče deklet ni silil v prostitucijo in jim pri tem celo postavljal neke pogoje. Dolga leta sem že podjetnik, vse življenje sem delal zakonito, in zakaj bi po vseh letih, naenkrat začel delovati nezakonito, in še to zavestno, kot trdi tožilstvo. Pa saj to je blazno," je povedal Kojc. Opozoril je še, da tožilstvo ves čas trdi o nekem izkoriščanju deklet, za to pa ni ponudilo prav nobenih dokazov, "ker jih ni". "O kom se mi pogovarjamo, a katerih domnevnih žrtvah prostitucije? Veliko deklet je prihajalo v klub z avtomobili visokega cenovnega razreda in so živela na zelo veliko nogi. Žrtev sem jaz in moji propadli posli zaradi te zadeve in izgube služb mojih zaposlenih," je še dodal Kojc. Tudi Vesna Trnovec je zanikala vse očitke iz obtožnice, ki so po njenem le plod domišljije policije in tožilstva, dokazov pa da tožilstvo za svoje trditve nima.
Sojenje se bo nadaljevalo še zelo dolgo, obramba pa je med drugim celo predlagala, da se zasliši vseh 413 žensk, ki so obiskovale Klub Marina.
Spomnil na podatke Eurostata
Odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki skupaj z odvetnico Martino Žaucar Hrovatin brani Sergeja Racmana, je pred zagovori obtoženih problematiziral zatrjevanje tožilstva, da so obtoženi izkoristili slab ekonomski položaj deklet, ki naj bi bile pretežno prihajale iz revnih predelov Romunijie, in jih tako zlorabili za prostitucijo. Advokat je spomnil na podatke statističnega urada Eurostat, o katerih je stopnja brezposelnosti v Romuniji manjša kot v Sloveniji, BDP je sicer nekoliko nižji kot v Sloveniji, a višji, kot na primer v Grčiji in Španiji. "Glede na podatke bi torej bilo pričakovati, da se bodo v Marini zadrževala dekleta in ženske iz Španije in Grčije ter morda Slovenke, temu pa ni bilo tako."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
