Ko se je prejšnji teden Generalna policijska uprava pohvalila, da so v sklepni akciji na ptujskem in mariborskem koncu razbili mamilarsko združbo, ji zasegli sedem kilogramov kokaina in 500 sadik prepovedane konoplje ter štiri ovadene (od sicer šestih ovadenih) odpeljali v policijsko pridržanje, je bilo pričakovati, da se četverica ne bo izognila priporu. Preiskovalni sodnik mariborskega sodišča jih je konec prejšnjega tedna res poslal za zapahe, vendar tam niso ostali dolgo. Od srede se vsi štirje branijo s prostosti. Okrožno sodišče v Mariboru je Večeru potrdilo, da je zunajobravnavni senat po pritožbah zagovornikov vse sklepe o priporu razveljavil, zato je moral preiskovalni sodnik osumljene izpustiti.
Manjka obrazložitev predloga za tajno delovanje
Kaj je bila okoliščina, ki je osvobodila četverico, sodišče ni razložilo, smo pa neuradno izvedeli, da je temu botroval spodrsljaj policije oziroma tožilstva, na katerega je sodišče opozoril odvetnik Simon Dolinšek, ki po naših neuradnih podatkih brani 40-letnega Aljošo B. V sodnem spisu so namreč manjkali predlogi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), s katerimi je policija tožilstvu obrazložila pobudo za uvedbo prikritega ukrepa - tajnega opazovanja in tako imenovanega navideznega odkupa droge, ki ga je pod krinko kriminalca opravil tajni delavec policije. Odvetnik se je v pritožbi skliceval na 155. a člen zakona o kazenskem postopku, ki določa, da lahko tožilstvo na podlagi obrazloženega predloga policije s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, nakar "predlog in odredba postaneta sestavni del kazenskega spisa". Ker v kazenskem spisu ni bilo predlogov NPU, iz katerih bi izhajalo, na podlagi česa preiskovalci utemeljujejo, da se osumljeni ukvarja z mamilarskim poslom, je advokat v pritožbi problematiziral, da sodišče ni moglo vsebinsko presojati predlaganega ukrepa za navidezni odkup droge. Zunajobravnavni senat je pritožbi Dolinška ugodil. S tem pa odvetnik iz pripora ni spravil samo svojega klienta, pač pa tudi preostale tri: Alexa V., Roberta K. in Saša V.
V vlogi prijavitelja in tajnega delavca
Preiskovalni sodnik bo tako o priporu odločal znova, poglobiti pa se bo moral še v en problem, ki ga je v pritožbi izpostavil Dolinšek. Odvetnik je dal sodišču vedeti, da je obrambi jasno, kdo je bil tajni delavec, ki je deloval zoper njegovo stranko. V postopku zoper Aljošo B. je imel dve vlogi: najprej ga je 12. februarja letos kazensko ovadil, češ da se ukvarja s prevozom anhidrid ocetne kisline (predhodna sestavina za izdelavo heroina, op. p.) v Turčijo, nakar ga je policija osem dni kasneje angažirala za tajno delovanje proti njemu. Obramba je prepričana, da je prijavitelja in hkrati tajnega delavca vodil motiv iz maščevanja. Z Aljošo B. naj bi se bil tajni delavec poznal že od leta 2018, ko je pri njem urejal lizing za dva avtomobila BMW, ki nista bila nikoli poplačana niti vrnjena. Ko je Aljoša B. terjal plačilo oziroma vrnitev avtomobilov, se je možakar menda izgovoril, da sta bila avtomobila v Italiji zasežena, kasneje pa se Aljoši B. ni več oglašal. Obramba 40-letnika po naših podatkih tako zdaj zatrjuje, da ga je tajni delavec v preteklosti ogoljufal, saj je sodeloval pri odtujitvi dveh visokocenovnih avtomobilov, s čimer je podjetju Aljoše B. povzročil veliko premoženjsko škodo, zaradi česar je pristalo v stečaju. Aljoša B. naj bi mu bil zaradi tega večkrat grozil, da ga bo kazensko ovadil, če mu odtujenih avtomobilov ne bo vrnil. Na koncu tega sicer ni storil, je pa zaradi odtujitve avtomobilov kazensko ovadbo podal stečajni upravitelj podjetja. Ker aktivnosti stečajnega upravitelja, ki je terjal vračilo avtomobilov, časovno sovpadajo s kazensko prijavo zoper Aljošo B., obramba meni, da je bila le-ta plod maščevanja, zaradi česar si je prijavitelj (in kasneje tajni delavec) prvotni očitek izmislil, kasneje pa osumljenega izzval h kaznivemu dejanju.
V čigavih rokah je končalo 105 tisoč evrov?
V sklepni akciji policisti niso odkrili anhidrid ocetne kisline, ki so jo iskali, so pa odkrili večjo količino druge tekočine, o kateri sumijo, da je predhodna sestavina za izdelavo droge. Odkrili so tudi tri laboratorije za notranje gojenje konoplje, v njih pa okoli 500 bilk. Prijavitelj in tajni delavec hkrati je v poročila o tajnem delovanju zapisal, da mu je Aljoša B. ponujal posel z anhidrid ocetno kislino po 30 tisoč evrov za tono, heroinski posel po 2000 evrov za kilogram in v prodajo ponudil tudi kokain. Sredi aprila letos mu je kilogram kokaina prodal za 37.000 evrov. Pri prodaji naj bi bila sodelovala tudi 53-letni Robert K. in 45-letni Sašo V., sicer pa preiskovalci lastništvo kokaina in glavno vlogo v mamilarski združbi pripisujejo njihovemu nekdanjemu sodelavcu in staremu znancu policije, 47-letnemu Alexu V. Čas za sklepno akcijo je napočil 4. maja. Takrat naj bi bila združba tajnemu delavcu prodala tri kilograme in pol kokaina za 105 tisoč evrov. Policisti so drogo zasegli. Iz kazenske ovadbe pa ne izhaja, kje je pristalo policijskih 105 tisoč evrov, ki naj bi jih bil tajni delavec za kokain izročil Aljoši B. in Sašu V., slednji pa ga nato predal Robertu K. Med izvajanjem hišne preiskave pri njem doma so kriminalisti v motorju Roberta K. našli dodatna dva kilograma kokaina, denarja pa, sodeč po navajanju v kazenski ovadbi, ne prav veliko, zgolj 2500 evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
