Kampanja Varujmo življenja, vozimo trezni, ki jo je republiška agencija za varnost prometa začela lanskega decembra, se ne bi mogla končati bolje, kot se je. December 2020 je bil v samostojni Sloveniji prvi mesec, ko v prometu ni bilo smrtnih žrtev. "Takšen podatek nas vzpodbuja k temu, da vizija nič, ki jo imamo in ji sledimo v skladu z resolucijo nacionalnega programa, ni nemogoča," je z decembrsko sliko na cestah zadovoljen predsednik agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Tudi sicer je bilo v letu 2020 manj smrtnih žrtev kot v letu poprej. Po podatkih policije je lani za posledicami prometne nesreče življenje izgubilo 80 ljudi, leto poprej so naše ceste terjale 102 smrtni žrtvi. Optimističen je tudi podatek, da je bilo glede na število smrtnih žrtev v nesrečah lansko leto med najbolj varnimi v zadnjih 66 letih. Za primerjavo omenimo, da je bilo v časih ob osamosvojitvi Slovenije okoli 500 smrtnih žrtev prometnih nesreč, pred desetimi leti okoli 300. Napredek pri varnosti v prometu gre pripisati dobremu sodelovanju vseh akterjev, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji. Vsi težijo k dosegi cilja, zapisanega v aktualni resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa - ne več kot 35 mrtvih na milijon prebivalcev do leta 2022.
Smrt na predbožični večer ni bila posledica prometne nesreče
Na predbožični večer smo poročali o prometni nesreči s smrtnim izidom v občini Mozirje. Nezgoda se je zgodila na relaciji Šentjanž-Mozirje, v kraju Nizka. Voznik avtomobila je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Sprva so preiskovalci nesreče sklepali, da gre za prometno nesrečo, katere vzrok je bila prehitra vožnja, a se je kasneje izkazalo, da je šlo za samomor, zato dogodka niso uvrstili v statistiko prometnih nesreč.
Idejni oče in projektni vodja Vizije nič v Sloveniji Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) in predsednika Zavoda Varna pot, je za časnik Delo ob lanski statistiki najhujših prometnih nesreč izpostavil, da ima Slovenija prvič v svoji zgodovini manj kot 90 mrtvih. "Če smo žalostni in utrujeni od vseh ukrepov in posledic zaradi epidemije covida-19, pa nam ta drugje prinaša tudi nekaj optimističnega. To je, da se da premakniti stvari na bolje. Da lahko in da zmoremo in znamo ohranjati medsebojno spoštovanje, zdravje in življenje na naših cestah. Si lahko tudi v 2021. zaželimo še več takih mesecev in podarimo največje darilo sebi, drugim, celotni družbi? Torej Vizija nič živi in je uresničljiva, četudi z malce pomoči virusa in ukrepov, ki nam niso najbolj pogodu," pravi Štaba.
Najpogostejši vzroki za najhujše nesreče so trije: vožnja pod vplivom alkohola, nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost, predvsem pa kombinacija vsega. V času od 19. oktobra, ko je država razglasila drugi val epidemije, pa do 23. decembra se je število prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019 prepolovilo. Predlani je bilo takšnih nesreč 319, lani 158, kar je še vedno absolutno preveč. Zato policija nadaljuje s poostrenim preverjanjem, ali cestnoprometni udeleženci vozijo pod vplivom alkohola. V zadnji nacionalni akciji Alkohol, ki je potekala med 7. in 31. decembrom lani, so policisti po vsej državi odredili 19.496 alkotestov. Petsto šestnajst jih je bilo pozitivnih, 36 voznikov pa je preizkus odklonilo. Začasno so policisti zaradi previsoke stopnje alkohola v tej akciji odvzeli 477 vozniških dovoljenj, 21 pijanih kršiteljev cestnoprometnih predpisov pa so bili primorani pridržati do streznitve. Številka pridržanih zaradi alkohola bi bila skoraj devetkrat večja, če si ne bi alkoholizirani sami zagotovili prevoza domov. Policija je namreč od pridržanja zaradi tega odstopila v 187 primerih.
Kontrola na območju PU Maribor
Na območju mariborske policijske uprave so modrouniformiranci nad alkoholiziranimi vozniki poostreno bdeli med 17. in 31. decembrom lani. V teh dveh tednih so z indikatorjem alkohola preizkusili 3141 voznikov, odredili deset strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti alkohola in devet strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti mamil, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Ugotovili so, da je pod vplivom alkohola vozilo 66 voznikov, od tega je pri 23 pijanih koncentracija znašala nad 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Trije vozniki so preizkus alkoholiziranosti odklonili, štiri so zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali. "Ker je na območju Policijske uprave Maribor vožnja pod vplivom alkohola še vedno eden izmed ključnih dejavnikov prometnih nesreč, bomo s ciljem doseganja ugodnejših prometnovarnostnih razmer tovrstni problematiki pozornost pri nadzoru cestnega prometa namenili tudi v prihodnje," je v imenu mariborske policijske uprave napovedal njen tiskovni predstavnik Miran Šadl.
