Eno leto je že, odkar je mariborsko sodišče razpisalo predobravnavni narok zoper nekdanjega predsednika uprave Nove KBM Matjaža Kovačiča in padlega medijskega tajkuna Mateja Raščana, ki ju čaka sojenje zaradi domnevne vpletenosti v spodleteli poskus prevzema časopisne hiše Večer leta 2010, kdaj bo razpisana glavna obravnava zanju, pa še ni jasno. Tožilstvo obtožena bremeni, da sta Novo KBM oškodovala za dober milijon evrov. Gre za posle, v katerih je Nova KBM z nakupom in nato terminsko prodajo delnice slovenskih elektro podjetij preko posrednikov podjetju 3 LAN v povezavi z Matejem Raščanom, takrat lastnikom podjetja Delo Revije, 15. julija 2010 zagotovila kapital za plačilo are za nakup časopisne hiše Večer, ki je bila nakazana še isti dan. Posel sicer nato ni bil izpeljan.
Izvedenec: Ni bilo v skladu s pravili in načeli forenzične stroke
Kovačič in Raščan sta lanskega septembra pred sodnico Danilo Dobčnik Šošterič krivdo zanikala, pet mesecev kasneje pa sta bila na predobravnavni narok povabljena še enkrat, saj je mariborsko sodišče njun kazenski spis naknadno dodelilo sodnici Barbari Nerat, čeprav obramba obtoženih nikoli ni zahtevala izločitve Dobčnik Šošteričeve. Februarja letos sta Kovačič in Raščan svoj stavek, da se ne čutita kriva za to, kar jima očita specializirano tožilstvo, ponovila še pred sodnico Neratovo. Povedano na septembrskem naroku je pred Neratovo ponovil tudi Kovačičev odvetnik Blaž Kovačič Mlinar in vztrajal, naj sodišče kot nezakonit dokaz izloči prestreženo elektronsko komunikacijo Kovačiča, saj mu preiskovalci, ko so izvajali hišno preiskavo v Novi KBM, niso dali možnosti, da bi prisostvoval zavarovanju teh dokazov. Advokat je v zahtevi kritiziral tudi način zavarovanja elektronske pošte.
Kot smo poročali, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) 22. avgusta 2012 opravljali več hišnih preiskav pri več osumljenih in z odredbo o hišni preiskavi prišli tudi v računalniški center Nove KBM na Teznu, kjer pa dokazov na strežniku niso zasegli sami, pač pa so tam odgovorne pozvali, kaj naj jim izročijo. Zaposleni v oddelku informatike v banki so pozivu policije sledili, zajeli podatke, jih presneli na zgoščenke in diske ter jih izročili kriminalistom.
Sodnica Neratova je v okviru predobravnavnega naroka za oceno oziroma (ne)pravilnost zavarovanja Kovačičeve elektronske pošte angažirala izvedenca za računalniško forenzično stroko Boštjana Kežmaha. "Menim, da postopek zavarovanja dokazov ni bil v skladu s pravili in načeli forenzične stroke, ker ni bil ustrezno dokumentiran in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti," je pojasnil izvedenec.
Kako je z verodostojnostjo dokaza
Upoštevaje mnenje izvedenca je bilo pričakovati, da bo sodnica Neratova sledila predlogu obrambe in ugodila njeni zahtevi za izločitev elektronske pošte, a se to ni zgodilo. Za obrambo sporen dokaz je še vedno v spisu, nam je potrdil obtoženčev odvetnik, saj je Neratova njegov predlog zavrnila. Kovačič Mlinar je za Večer izjavil, da se bo zoper sklep pritožil, ker vztraja pri tem, da je dokaz nezakonit, saj policisti Matjažu Kovačiču niso omogočili, da bi prisostvoval pri zasegu njegove elektronske pošte v prostorih njegove nekdanje službe, ampak so mu vročili odredbo samo za hišno preiskavo pri njem doma.
Neratova je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev dokaza naslonila na dosedanjo sodno prakso, po drugi strani pa je v obrazložitvi sklepa, sklicujoč se na mnenje izvedenca Kežmaha, nakazala, da dokaza ne gre ravno šteti za verodostojnega, smo izvedeli neuradno. Poročali smo že, da je izvedenec pojasnil, da policija res ni edina, ki sme zavarovati podatke, vendar pa mora to narediti oseba, ki je forenzično usposobljena za to, kar pa administrator strežnika oziroma zaposleni v oddelku informatike na Novi KBM po njegovi oceni ni. "To je tako, kot da bi splošni zdravnik lahko opravljal tudi delo na kirurgiji," je bil na naroku za izločitev dokazov slikovit izvedenec. Takrat je z veliko stopnjo gotovosti sicer ocenil, da se podatki na zgoščenkah, ki jih je policija prejela ob uslužbencev banke in nato zapečatila, kasneje niso več spreminjali, ni pa mogel o enaki gotovosti govoriti glede (ne)spreminjanja podatkov od izvirnika do kopije, ker ta ni bila narejena forenzično. Kaj vse so tožilstvu razkrili Kovačičevi elektronski koledarji in njegova elektronska sporočila, bo javno postalo znano le, če bo dokaz tudi na višjem sodišču obveljal kot zakonit. Nobena skrivnost pa ni, da Kovačičeva službena elektronska pošta v kazenskem spisu razkriva tudi to, kako servilen je bil do Janeza Janše. To korespondenco je v letu 2015 obelodanil časnik Dnevnik, njena vsebina pa dopušča sklepanje, da sta v letu 2007 predsednik vlade Janez Janša in njegov tajnik Borut Petek Kovačiču dajala navodila za posamezne posle.
O istem dokazu še v dveh postopkih
Sodnica Barbara Nerat je morala o izločitvi zasežene elektronske pošte odločati še v enem postopku, ki v tako imenovani zadevi Monera poteka zoper Matjaža Kovačiča, Mateja Raščana in nekdanjo članico uprave Nove KBM Manjo Skernišak. Tožilstvo v tem primeru Kovačiču in Skernišakovi očita ponarejanje vrednostih papirjev, češ da sta mimo vseh pravil padlemu medijskemu mogotcu Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil po zatrjevanju tožilstva povsem nezavarovan in nikoli vrnjen. Trojica je na predobravnavnem naroku krivdo zanikala, obramba Kovačiča in Skernišakove pa je terjala izločitev več dokazov, med drugim tudi njune elektronske pošte. Sodnica Neratova je odločila enako kot v primeru spodletelega poskusa prevzema časopisne hiše Večer.
Kovačič in Skernišakova zaseg njune elektronske pošte problematizirata v še bolj odmevnem primeru, imenovanem Hrvaški posli, kjer si zatožno klop delita s še osmimi obtoženimi. Tožilstvo vpletene bremeni, da so z nepremičninskimi posli na Hrvaškem v letih 2005-2008 Novo KBM in njene hčerinske družbe naklepno oškodovali za okoli 27 milijonov evrov.
Sodnica odhaja na višje sodišče
Zdaj bo o zakonitosti obrambi spornega dokaza presojalo še višje sodišče. Če bi se zgodilo, da višje sodišče odloči drugače od prvostopenjskega, bi se morala Neratova avtomatsko izločiti iz postopka, ker bi se štelo, da se je seznanila z nezakonitim dokazom. Iz javnih objav na pravosodnem področju pa je sklepati, da četudi bi višji sodniki pritrdili sodnici Neratovi in se ji tako ne bi bilo treba izločiti iz primera, bo sojenje zoper Kovačiča in Raščana najbrž prevzel drug sodnik. Takšno sklepanje dopušča nedavno objavljen zapisnik Sodnega sveta, iz katerega izhaja, da je bila izmed treh sodnikov, ki so kandidirali na razpisano mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru (za kazensko pravno področje), v začetku septembra izbrana prav sodnica dr. Barbara Nerat.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
