"Tega ne moremo popolnoma ustaviti, ker je povpraševanje preveliko," je pojasnila Catherine De Bolle. Ocenila je, da je urad s sedežem v Haagu kljub temu vedno bolj uspešen v boju proti mednarodni trgovini s prepovedanimi drogami, potem ko je lani zasegel več kot 300 ton kokaina.
Večina kokaina se iz Južne Amerike v Evropo pretihotapi po morju. V EU vstopi zlasti prek pristanišč v belgijskem Antwerpnu in nizozemskem Rotterdamu. V Rotterdamu so denimo avgusta v zabojniku z bananami cariniki zasegli doslej največjo količino, okoli 8000 kilogramov kokaina, vrednega približno 600 milijonov evrov.
Europol sicer domneva, da so zasežene količine le delček vsega pretihotapljenega kokaina, ki po ocenah urada mamilarskim združbam predstavlja le okoli dva odstotka dobička. Kljub temu združbe po besedah De Bolle občutijo izgubo in si zaseženo drogo prizadevajo dobiti nazaj. Pošiljke za ta namen celo opremljajo s sledilnimi napravami.
Uspehi organov pregona so bili mogoči tudi po zaslugi razkrinkanja digitalnih komunikacijskih kanalov mamilarskih združb. "To nam je omogočilo, da smo sedeli za mizo s kriminalci, ki so se počutili popolnoma varne," je dejala De Bolle.
Po podatkih Europola se je lani povečalo tudi nasilje, povezano s trgovino s prepovedanimi drogami. "Toliko je mogoče zaslužiti in konkurenca je huda," je še pojasnila vodja Europola in opozorila, da pred desetimi leti temu ni bilo tako.
