Damijana Žišt
Zavod za prestajanje kazni zapora Koper je bil prvi namensko zgrajeni zapor v samostojni Sloveniji. To je bil sodoben zapor, zgrajen po vseh tedanjih standardih, ki so veljali v evropskih državah. Vanj so se zaporniki in zaposleni vselili leta 2004. Iz zapora, na dvorišču obdanega z visoko ograjo, na vrhu z bodečo žico, sta kljub temu decembra 2018 pobegnila pripornika in sta s stolčka odnesla dolgoletnega direktorja zapora, še prej dolgoletnega šefa Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), Dušana Valentinčiča. Slednji je za pobeg pripornikov prevzel objektivno odgovornost in konec lanskega januarja odšel v pokoj.
Interna komisija URSIKS je po dogodku ugotovila, da se je pobeg zgodil zaradi več faktorjev, in sicer zato, ker sistem videonadzora ni imel vklopljene funkcije zaznavanja gibanja, poleg tega si je vsak pravosodni policist lahko sam nastavljal lokacije kamer, ki jih vidi na zaslonih. V zavodu tudi niso izvajali ustreznega nadzora rešetk, prav tako so zaprtim dovolili, da so na rešetke obešali oblačila in brisače. Zaradi tega je pobeglima tudi uspelo dalj časa neopaženo žagati rešetke. Poleg tega pravosodni policisti, ki so delali v nočni izmeni v noči pobega in so bili zadolženi za nadzor pripornikov, niso opravili vseh nalog v skladu z načrtom varovanja zavoda. Niso opravili predvidenega števila nočnih kontrol, opravljeni nadzori pa so bili pomanjkljivi in nestrokovni. Zaradi tega je bilo izrečenih več disciplinskih ukrepov.
Posodobljen videonadzorni sistem
Mreže na zaporniških oknih
Da v koprskem zaporu vlada ženska roka in da je zato zapor bolj urejen, smo lahko videli tudi, ko smo se z direktorico Danijelo Devčič odpravili po zaporu, saj nadstropje po nadstropje belijo in temeljito čistijo. Pogledali smo si tudi, kako so v zadnjih mesecih na okna, kjer bivajo zaprte osebe, namestili posebne zaščitne mreže, ki jih prej ni bilo, tako da jih ni mogoče odstraniti. S tem ukrepom je zaprtim osebam onemogočen pobeg in tudi vnašanje prepovedanih stvari, ki so si jih včasih podajali skozi okno po vrveh na dvoriščni strani zapora, ko pravosodni policisti tega niso videli ali pa ponoči.
Predstavitve poklica in spremembe sistemizacije
Zaradi kadrovske stiske v koprskem zaporu so letos objavili že več kadrovskih razpisov, vendar jim ne uspe zapolniti vseh razpisanih delovnih mest, saj je delo z zaprtimi osebami zahtevno, poleg tega pa zahteva veliko strokovnosti in strpnosti zaposlenih, pojasnjujejo. Ob kadrovski problematiki pa prihaja tudi do preobremenjenosti penološkega osebja v zaporih, še posebno pravosodnih policistov, zato so tudi bolniške odsotnosti stalnica v naših zaporih. "Postopke za kandidate za pravosodne policiste vodimo kontinuirano in čim hitreje, pri tem sodelujemo s koprskim in goriškim zavodom za zaposlovanje, ki sta nam do zdaj omogočila, da smo v času, ko je bil objavljen razpis, pripravili predstavitev poklica pravosodni policist v prostorih zavoda, ki je k temu privabil določeno število kandidatov.
Konec lanskega leta pa smo se udeležili regijskega kariernega sejma v Kopru, letos pa smo sodelovali na online kariernem sejmu za območje Primorske," dodaja Danijela Devčič. Da bi pritegnili nove kandidate za zaposlitev, so pripravili tudi spremembo sistematizacije, da so na določenih delovnih mestih pravosodnih policistov in kandidatov umaknili zahtevo po znanju italijanskega jezika. To pa seveda ne pomeni, da ne bo še naprej omogočeno enakopravno uveljavljanje pravic pripadnikom narodne manjšine in izvrševanje pravice do uporabe italijanskega jezika, dodaja Devčičeva. Trenutno imajo v koprskem zaporu zaposlenih 46 pravosodnih policistov in tri kandidate za pravosodne policiste, kar pomeni, da imajo 26 delovnih mest za pravosodne policiste in deset za kandidate za pravosodne policiste nezasedenih.
V pripravi poklicni standardi
Skupaj s promocijo poklica pravosodni policist med drugimi v okviru URSIKS potekajo tudi aktivnosti za celostno ureditev in izboljšanja statusa poklica. "V sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma pripravljamo predlog kolektivne pogodbe za zaporske delavce, v načrtu je tudi priprava poklicnega standarda za poklic pravosodni policist, kar bi dolgoročno poklic dvignilo na višjo raven in ga naredilo privlačnejšega za kandidate," dodajajo v URSIKS.
Poklic, s katerim rasteš
Čeprav se z največjo kadrovsko stisko srečujejo v koprskem zaporu, ni nič boljše v preostalih slovenskih zaporih. V URSIKS pravijo, da se že dalj časa soočajo s pomanjkanjem kadrov, tako strokovnih delavcev kot pravosodnih policistov. Po kadrovskih standardih in normativih v celotni URSIKS primanjkuje 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Da bi pritegnili nove kandidate za pravosodne policiste, saj sistematizirana delovna mesta so, so v URSIKS lani veliko dela vložili v promocijo poklica. "Predstavitve poklica se izvajajo skupaj z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in v različnih izobraževalnih institucijah. Udeležili smo se tudi kariernih sejmov v Ljubljani, Kopru in Kočevju ter organizirali informativni dan v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, kjer smo javnosti predstavljali poslanstvo poklica pravosodni policist in poskušali nagovoriti kandidate za zaposlitev. Izdelan je bil promocijski material s predstavitvijo poklica in sloganom Poklic, s katerim rasteš!, vse materiale pa delimo po različnih komunikacijskih kanalih. V sodelovanju z nekaterimi mediji smo objavili tematske prispevke s predstavitvijo dela pravosodnih policistov. Letos smo se udeležili Informative, sejma poklicev in izobraževanja, in kot že omenjeno, v prihodnjem tednu načrtujemo udeležbo na spletnem kariernem sejmu," še pravijo v URSIKS.
V slovenskih zaporih je 676 sistemiziranih delovnih mest za pravosodne policiste (PP), zasedenih je 538.
V mariborskem zaporu je sistemiziranih 120 delovnih mest za PP, zasedenih je 106.
V zaporu na Dobu je sistemiziranih 167 delovnih mest za PP, zasedenih je 136.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
