Na Hrvaškem je bila poraba mamil do leta 2014 na znosni ravni, do leta 2019 pa se je večkrat zvišala, opozarja eden največjih hrvaških strokovnjakov za zdravljenje odvisnosti od mamil Slavko Sakoman. Spomnil je, da je se v enakem obdobju na ravni EU zvišala poraba mamil za povprečno 30 odstotkov, medtem ko so na Hrvaškem številke veliko slabše.
Poleg marihuane in kokaina se je za 350 odstotkov zvišala tudi poraba ecstasyja, za 950 odstotkov pa poraba amfetaminov.
Meni, da je to posledica neučinkovitega izvajanja programov za boj proti drogam, za kar so odgovorni tako v vladnem uradu za boj proti zlorabam drog in hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ) kot v represivnih državnih strukturah, predvsem policiji. Na večkratna opozorila odgovornim je prejel odgovore, da ne morejo veliko storiti, češ da je povpraševanje tudi razlog za večanje porabe, je Sakoman v ponedeljek zapisal v znanstveni analizi za Večernji list.
Sakoman navaja, da so z analizo odpadnih vod v zagrebški kanalizaciji leta 2019 ugotovili navzočnost sledi THC iz marihuane, ki je primerljiva s približno 70.000 pokajenimi jointi dnevno ali 12,5 tone marihuane letno. Ker v Zagrebu živi četrtina prebivalcev Hrvaške, je sklepal, da v državi letno pokadijo 51 ton marihuane. Če je cena za gram na črnem trgu nekaj več kot deset evrov, pomeni, da letni promet presega štiri milijarde kun (533 milijonov evrov).
Dodaja, da so v Zagrebu leta 2019 vsak dan porabili kilogram čistega kokaina. Glede na to, da do uporabnikov prihaja kokain s 30- do 35-odstotno čistostjo, so Zagrebčani letno za kokain potrošili približno 88 milijonov evrov. Sakoman tudi domneva, da znaša letna poraba kokaina na Hrvaškem 4,4 tone, za katerega so uporabniki plačali približno 2,6 milijarde kun (346 milijonov evrov).
Med letoma 2014 in 2019 je policija zasegla zanemarljive količine mamil v primerjavi s količinami, ki so bile porabljene. Uspešnost policije v boju proti mamilom se kaže v primeru, če so zasegli vsaj deset odstotkov ocenjene porabe mamil na določenem območju. Tako bi bila policija v letu 2019 uspešna, če bi zasegla vsaj 440 kilogramov kokaina in pet ton marihuane, dodaja Sakoman.
Spomnil je še, da so bili v preteklih letih tudi nekateri visoki hrvaški policijski uradniki prijeti med operacijami proti tihotapcem in prodajalcem mamil.
Namesto da bi se s pravočasnimi ukrepi zaradi zaščite zdravja ljudi in boja proti kriminalnim skupinam krčilo povpraševanje in omejila eksplozivna krepitev ponudbe drog, so vprašanje porinili na rob in ni med prednostnimi nalogami države, je še zapisal Sakoman. Meni, da bi se morali s problemom zlorabe mamil spopasti organizirano kot v primeru preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom.
