Po tragediji v Mengšu: Za smrt deklice ne bo nihče kazensko odgovarjal

Damijana Žišt
04.06.2021 19:15
Policijska preiskava tragičnega dogodka v Mengšu, kjer je pes do smrti pogrizel komaj osemletno deklico, se je končala, na kmetijskem ministrstvu pa ugotavljajo, da so bili postopki usmrtitve psa izvedeni nepravilno.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Glede na policijske ugotovitve se je tragedija v Mengšu zgodila zaradi spleta nesrečenih okoliščin in ne zaradi tuje krivde. Foto: Luka CJUHA/DNEVNIK
Luka CJUHA/Dnevnik

Preiskavo tragične smrti komaj osemletne deklice iz okolice Ljubljane, ki jo je 17. marca letos v Mengšu do smrti pogrizel pes Aron, mešanec med rotvajlerjem in nemškim ovčarjem, je ljubljanska policija zaključila. In to tako, da je po končani preiskavi konec aprila podala poročilo o ugotovitvah na ljubljansko okrožno tožilstvo, nam je potrdila Aleksandra Golec, tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave. To pomeni, da policija ni našla dokazov, da bi v omenjenem primeru šlo za kakšno kaznivo dejanje, ki naj bi ga bili morda storili lastniki psa. Kaj piše v policijskem poročilu tožilstvu, nam ni znano, očitno pa je policija ugotovila, da je šlo za nesrečni splet okoliščin, ki so privedli do tragičnega dogodka. Kot je znano, je bil pes na verigi, ko se mu je deklica očitno preveč približala. Ograja, na kateri je bil opozorilni znak, da je za njo pes, je bila tistega dne sicer odprta, vendar je bil pes na verigi. Žival do tragičnega dogodka ni veljala za nevarno.

Usodne poškodbe glave in vratu

Po dogodku, ki je močno pretresel ne le dekličine svojce, pač pa tudi družino, pri kateri je bila tisti popoldan v varstvu, in prav tako lastnike psa, so psa usmrtili. Sanitarna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani je namreč pokazala, da so za smrt deklice krivi pasji ugrizi. Deklico je pes ugriznil v glavo in vrat, poškodbe pa so bile tako hude, da je umrla že na kraju tragedije. Zato je inšpektorica Darja Orter Kolšek nekaj dni po dogodku Zavetišču Meli v Trebnjem, kjer so po tragediji skrbeli za psa Arona, izdala odločbo o njegovi usmrtitvi. Lastniki psa so si sicer zelo prizadevali, da živali ne bi usmrtili. Vsekakor ne prej, dokler ne bi bil znan vzrok dekličine smrti in dokler ne bi bilo ugotovljeno, zakaj se je deklica, ki je bila na obisku pri sosedih, sploh približala psu, ki je bil na domačem dvorišču priklenjen na verigo. Pooblaščenka lastnikov psa, ljubljanska odvetnica Monika Poje, pravi, da z obdukcijskim zapisnikom lastniki živali niso bili seznanjeni. Prav tako je odvetnica v imenu družine oziroma lastnika psa pred njegovo usmrtitvijo na sodišče vložila zahtevo za zavarovanje dokazov, torej psa, dokler ne bo uradno znano, kakšne so ugotovitve sanitarne obdukcije in ali je imel pes v času tragičnega dogodka steklino ter ali velja za nevarnega. Sodišče o zadevi še ni odločilo, inšpektorica pa je kljub temu izdala odločbo o usmrtitvi psa, na kar se je odvetnica pritožila. S kmetijskega ministrstva so nam v začetku aprila, ko je bil pes usmrčen, sporočili, da "zoper odločbo uradnega veterinarja, ki je bila izdana na podlagi zakona o zaščiti živali, pritožba ne zadrži izvršitve niti ni dopusten predlog za odlog izvršitve odločbe". Šlo je torej za izvršljivo odločbo, dodali pa so še, da je bila odločba o usmrtitvi odvzetega psa izdana po pridobitvi poročila zdravnika, ki je obravnaval smrt deklice.

Napake se ne da popraviti

Odvetnica Monika Poje se je na odločitev inšpektorice po usmrtitvi psa obrnila na pritožbeni organ na ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s pritožbo uspela. Ministrstvo je konec maja ugodilo pritožbi odvetnice, da se ustavi usmrtitev psa (čeprav je že usmrčen), dokler ne bodo končani vsi sproženi postopki, in da se odločbo o usmrtitvi psa razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Ministrstvo je ugotovilo tako relativne kot tudi absolutne kršitve pravil upravnega postopka glede usmrtitve psa. Zato ministrstvo v zelo obsežni obrazložitvi svoje odločitve navaja, kaj mora organ prve stopnje v ponovnem postopku izvesti; med drugim naj ugotovi, ali je podana vzročna zveza med ranami, ki naj bi jih povzročil pes, in smrtjo deklice, lastnikom psa pa omogočiti podajo pripomb na ugotovitve ZD Domžale, katerega zdravnik je bil na kraju dogodka in je odredil sanitarno obdukcijo. Glede navedb odvetnice Pojetove v pritožbi, da odločba o usmrtitvi psa ni bila vročena njeni stranki še pred usmrtitvijo psa, ampak šele, ko je bil pes že usmrčen, na ministrstvu ugotavljajo, da bi organ prve stopnje, torej inšpekcija, moral paziti na to, da je odločba najprej vročena vsem, ki so stranke konkretnega inšpekcijskega postopka. "Gre za neodpravljivo napako, ki je inšpektorat ne more popraviti. Lahko pa povem, da organ pred izdajo odločbe o usmrtitvi moje stranke ni seznanil s pridobljenim dokazom, na podlagi katerega je izdal odločbo (poročilo ZD Domžale), in ji tako ni omogočil izjave (kršitev pravice do izjave). Prav tako odločba ne vsebuje razlogov o stanju psa po odvzemu (v zvezi z ogroženostjo, ki bi narekovala takojšnjo usmrtitev) in nima razlogov za izdajo odločbe po skrajšanem postopku," dodaja odvetnica Pojetova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta