Pred sodbo za zločin v Gerečji vasi: Naposled je priznal, da je ubil tri nedolžne ljudi

Pred sodno palačo na Ptuju je bilo ozračje danes napeto. Zaradi zaključnih besed v procesu zoper Silva Drevenška, ki je na lanski božič v Gerečji vasi vzel življenje svoji bivši partnerici in njenim staršem, so se pred sodiščem zbrali prijatelji umorjenih. "Dosmrtni zapor, dosmrtni zapor, naj zmaga pravica!" so vzklikali, ko so pravosodni policisti mimo njih vodili obtoženega Drevenška. Na pročelje sodišča so izobesili transparent z napisom: Zahtevamo dosmrtno ječo! Sašo Dobnik, prijatelj Mihe Lešnika, ki je v strahovitem zločinu izgubil sestro in starše, je stopil pred novinarje in razložil: "Prišli smo v podporo Mihi in njegovemu nečaku. Vemo, kako hude čase preživljata. Pričakujemo, da bo sodišče izreklo kazen dosmrtne ječe. Če se to ne bo zgodilo, bomo razočarani nad sodstvom in državo. Storilec naj ostane tam, kamor spada."

Ves čas zrl v tla

Ob vstopu v sodno dvorano številka 24 je trikratni morilec, ki se je skozi ves proces branil z molkom, presenetil. Stopil je pred veliki senat in predsednika Marjana Strelca prosil za besedo. "Še danes ne morem verjeti, da se je to zgodilo. Ne morem. Ne vem, kdaj bom verjel. Ne vem, kaj se je z mano zgodilo. Ubil sem tri nedolžne ljudi. Nikoli v življenju nisem pomislil na umor in nikoli več ne bom," se je pokesal za storjeno, pri čemer je ves čas zrl v tla. Niti za hip ni nikomur pogledal v oči.

Višja tožilka Teja Kukovec Belšak je bila v svoji zaključni besedi izjemno precizna. Več kot dve uri je utemeljevala svoje prepričanje, da je bilo v procesu dokazano, da je Drevenšek tri kazniva dejanja umora storil z direktnim naklepom, na grozovit in zahrbten način, iz morilske sle, koristoljubja, brezobzirnega maščevanja in iz drugih nizkotnih nagibov. Spomnila je, da se je v Drevenšku jeza dolgo kopičila in da je po vasi razlagal, da sta se s partnerico Mojco Lešnik 24. decembra 2019 vselila v novo hišo, na obletnico vselitve pa da bo tekla kri. Zaradi te grožnje so se obtoženčeva bivša partnerica in njeni starši Jožica in Branko Lešnik na božični večer umaknili iz vasi. "Ker jih tisto noč ni nihče iskal, so se 25. decembra vrnili domov, misleč, da obtoženi groženj s smrtjo ne bo uresničil. Niso bili več pripravljeni na napad, v svojem domu so se počutili varno," je bil tožilkin uvod v razlago, zakaj meni, da je Drevenšek Lešnikove umoril zahrbtno.

Tožilka ni našla olajševalne okoliščine

Obtoženi je Mojco Lešnik 25. decembra lani zvabil v njuno novogradnjo pod pretvezo, da naj pride po darila za njunega štiriletnega sina. Odšla je k njemu, pričakal jo je na dvorišču in povabil v hišo, tam pa izvlekel nož in jo večkrat zabodel. Z okrvavljenim nožem je šel čez cesto v hišo njenih staršev in se vpričo svojega sina, ki ga je rotil, naj preneha, znesel še nad nesojenima taščo in tastom. Branimirja Lešnika je zabodel 11-krat, Jožico Lešnik pa celo 25-krat. "Zavedal se je, da žrtvam s sunkovitimi vbodi z nožem povzroča neizmerno trpljenje, fizično in psihično," je tožilka utemeljevala, da je bil Drevenšek v svojem ravnanju brezčuten, brutalen in krvoželjen. Ker je starše bivše partnerice umoril vpričo svojega sina, ga tožilka poleg treh umorov bremeni še kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Dejstva, da obtoženi v preteklosti ni bil še nikoli obravnavan za kaznivo dejanje, tožilka v konkretnem primeru ni mogla prepoznati za olajševalno okoliščino. Za vsako od očitanih dejanj je Kukovec Belšakova terjala maksimalno kazen. Po trideset let zapora za posamičen umor in pet let zapora zaradi surovega ravnanja z otrokom se je glasil njen predlog, nakar je v isti sapi brez ovinkarjenja zaključila, da po njenem prepričanju pri izreku enotne kazni drugega kot kazen dosmrtnega zapora ne more priti v poštev. Ker je Drevenšek bivšo partnerico po njenih besedah umoril tudi iz koristoljubja - zaradi razpada zveze in načrtovane delitve premoženja oziroma prodaje novogradnje mu je grozila izselitev -, je tožilka poleg dosmrtnega zapora predlagala še izrek stranske kazni v višini tisoč dnevnih zneskov. "Višino dnevnega zneska naj določi sodišče, plačati pa jih mora v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe," je zaključila tožilka.

Apeliral, da bi obtoženega vrnili v družbo

Kazen dosmrtnega zapora je za Drevenška predlagal tudi odvetnik Daniel Planinšec, ki v postopku zastopa pravice oškodovancev Mihe Lešnika in petletnega sina umorjene in obtoženega. "Če pride ven, bo Miha Lešnik v smrtni nevarnosti," je pripomnil Planinšec in spomnil, da je obtoženi 25. decembra lani v hiši tašče in tasta iskal tudi Miho Lešnika in bi ga zagotovo umoril, če bi bil doma. Poleg smrtne kazni je Planinšec sodišču predlagal, naj se že v kazenskem postopku odloči tudi o premoženjskopravnem zahtevku, ki ga je kot pooblaščenec vložil v imenu obtoženčevega sina. Otrok od očeta zaradi posledic in duševnih bolečin ob izgubi matere in starih staršev terja 100 tisoč evrov. Ko je Planinšec končal, je sodnik Strelec pogledal Miho Lešnika in ga vprašal, ali na koncu procesa za obtoženega tudi sam kaj predlaga. "Ne, še to (dosmrtna kazen, op. p.) je premalo!" je odgovoril oškodovanec.

Kot je bilo pričakovati, se s takim predlogom ne glede na priznanje obtoženega nikakor ni strinjal Drevenškov zagovornik Andrej Kac. Nesporno je, da je njegov klient zakrivil dejanje, ki ima grozljive posledice, je pričel svojo zaključno besedo, a odvetnik meni, da sodišče obtoženemu ne more in ne sme izreči kazen dosmrtnega zapora. V več točkah je repliciral tožilki in trdil, da v postopku ni bilo dokazano, da bi se v obtoženem že dalj časa kopičila jeza. "Vemo, kaj se je zgodilo, ne vemo pa ničesar o razlogih za to. Predlagal sem izvedenca za klinično psihologijo, ki bi lahko pojasnil stiske obtoženega, zaradi katerih je tako ravnal, a sodišče predlogu ni sledilo," je spomnil Kac in nadaljeval, da je obramba prepričana, da je Drevenšek dejanje storil zaradi hude osebne stiske, iz katere ni videl izhoda. "Porušil se mu je svet. Partnerka ga je zapustila, odšla je z otrokom, bal se je, da ga bo za vedno izgubil. V tednih pred dejanji je pričel prekomerno uživati alkohol, stiske ni znal razrešiti. Zgodila so se tri hipna dejanja, ki jih obtoženi ne razume in ne ve, zakaj je to storil trem nedolžnim ljudem," zatrjuje Kac. Meni, da so ravnanja, ki jih tožilstvo želi prikazati kot ekscesna, že zajeta v kvalifikatornih elementih kaznivega dejanja umora, zaradi česar je za svojega klienta tudi sam predlagal zaporno kazen, vendar ne dosmrtne. "Izreče naj se mu pravična in takšna kazen, ki mu bo po resocializaciji in prestani kazni omogočila ponovno vrnitev v družbo," je na sodni senat apeliral Kac.

Obtoženi ni predlagal nič

Silvo Drevenšek zase ni predlagal nič. "Kot sem že povedal, ne morem verjeti, da se je to zgodilo. Dejanja nisem naklepal. Groza me je pomisliti na svojo prihodnost in prihodnost otroka. Ne vem, zakaj je do tega prišlo, in nikoli ne bom izvedel. Imel sem še toliko ciljev," je bilo vse, kar je obtoženi rekel ob koncu. Mihi Lešniku se za storjeno ni opravičil, prav tako ne svojemu sinu.

Kazen dosmrtnega zapora imamo v Sloveniji uzakonjeno od novembra 2008. Večkrat je bila že predlagana, sodišče pa je še ni izreklo. Ali bo senat ptujskega sodišča prvi, ki bo sledil takšnemu predlogu, bo znano v ponedeljek ob 13. uri.