Več kot leto po predobravnavnem naroku se je na ljubljanskem okrožnem sodišču za nekdanjega predsednika in člana uprave Darsa Rajka Siročića in Abdona Peklaja pričelo sojenje zaradi mahinacij okrog šentvišekga predora. Tožilstvo ju bremeni zlorabe položa in oškodovanja državnega proračuna za približno 17,7 milijona evrov. Oba obtožena pa krivdo zanikata. Pri pridobitvi premoženjske koristi naj bi jima bil pomagal nekdanji direktor Primorja Dušan Črnigoj, ki je danes prav tako sodeloval na obravnavi.
Dars je posel leta 2004 oddal podjetjema SCT in Primorje, ki sta skupaj kandidirala na javnem razpisu. Po navedbah tožilstva so partnerji na podlagi razpisa podpisali osnovno izvajalsko pogodbo, dve leti pozneje pa sklenili aneks, s katerim so se dogovorili za drugačen način plačila, kot je bil opredeljen v osnovni pogodbi. Določena dela so tako iz pogodbe izpadla, vse pogodbe, ki so jih partnerji sklepali po 2004, pa so skoraj izničile popust, za katerega so se dogovorili ob podpisu osnovne pogodbe, trdi tožilka Tanja Frank Eler. Vrednost pogodbe Darsa s SCT in Primorjem za gradnjo predora brez priključkov je znašala 48 milijonov evrov.
"Ogrožena so bila življenja"
V več kot uro dolgem zagovoru je Siročić vse očitke zanikal in izpostavil, da predmet javnega naročanja ni bil določen, ampak določljiv. Podrobno je opisal postopek oddaje posla šentviškega predora in poudaril, da je bila osnovna pogodba podpisana leto pred njegovim imenovanjem, prav tako je bila za projekt pred njegovim prihodom na čelo uprave Darsa pridobljena cela vrsta drugih dokumentov. Dejal je tudi, da so bili dodatni stroški povezani z nepredvidljivimi okoliščinami, med drugim so imeli leta 2006 v predoru vdor vode. "Tožilstvo je spregledalo vse nevarnosti pri projektu, ogrožena so bila življenja, treba je bilo ukrepati," je bil jasen. Tudi Peklaj je vse očitke zavrnil in se strinjal, da je moral Dars zaradi nepredvidljivih okoliščin ukrepati, je pa med drugim izpostavil "izsiljevanje" s strani SCT, ki pa si ga je ta lahko privoščil, ker je država ves čas spreminjala načrte za projekt.
Nekdanji prvi mož Primorja Črnigoj je na sodišču pojasnil, da je Primorje v posel s SCT vstopilo predvsem, ker je potrebovalo reference s področja gradnje predorov. Kot je izpostavil, je za posel skrbelo podjetje SCT, Primorje je imelo pri tem le 7,5-odstotni delež.
Črnigoj je izpostavil, da je Primorje julija 2006 iz tega konzorcija s SCT tudi izstopilo "zaradi nejasnosti, kaj naj bi mi v predoru sploh počeli". Kot ga je dopolnil zagovornik, je Primorje z družbo SCT podpisalo sporazum, s katerim so razmerja popravili tako, da je 100-odstotni delež pri poslu obvladoval SCT, Primorje pa nič. Nadaljnji obstoj formalnega partnerstva je bil namreč potreben zato, da bi se izognili novemu razpisu. "Med Darsom in Primorjem pa pri tem poslu ni bila izvedena niti ena transakcija," trdi Črnigoj.
Pregon sprožilo poročilo računskega sodišča
Osnova za kazenski pregon je sicer revizijsko poročilo računskega sodišča o pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid, ki je ugotovilo več kršitev, med drugim, da je bil na podlagi sporazuma opuščen popust za dela, čeprav je bil ta predviden. Dars je tudi pristal na dodatne stroške zaradi spremenjenih okoliščin ter na izločitev priključnih cevi iz osnovne pogodbe in na sklenitev nove pogodbe za te cevi po višjih cenah na podlagi postopka s pogajanji, je pred leti ugotovilo računsko sodišče.
Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.
