Damijana Žišt
Zgodba o goljufiji na račun ruskih državljanov, od katerih naj bi bila obtožena, 45-letna Anžela Poluektova, ki ima ukrajinsko in slovensko državljanstvo, izvabila večje vsote denarja in jim v zameno za to obljubila, da jim bo uredila dovoljenje za stalno bivanje pri nas oziroma slovensko državljanstvo, bi se moralo danes končati z izrekom sodbe na ljubljanskem okrožnem sodišču, a je posredno to preprečilo tožilstvo. Tožilka Tatjana Verbič Šulgaj je namreč že četrtič spremenila obtožnico, zato je zagovornik obtožene, odvetnik Janez Koščak, sodnico Nino Drozdek Draganić prosil, naj mu da nekaj časa za preučitev spremenjenega obtožnega akta in obravnavo preloži. Sodnica je predlog upoštevala, tožilko pa hkrati pozvala, naj obrazloži že četrtič modificirano obtožbo.
Tožilka je pojasnila, da zato, ker ni povsem jasno, kakšna je bila vloga obtožene, da pa je jasno, da ni delovala sama, ampak s sostorilci, kar je sicer omenila že pri predzadnji spremembi obtožnice julija letos. A takrat tožilstvo še ni opredelilo vlog sostorilcev, ki so tožilstvu sicer še vedno neznani. Zdaj so vloge opredeljene, je razložila tožilka. Sodnica je tako nadaljevanje sojenja napovedala za 19. september. Pričakovati je, da se bo proces takrat tudi zaključil. "Če ne bo prišlo še do pete spremembe obtožnice," je na glas razmišljal odvetnik Koščak, tožilka pa se je na njegovo pripombo odzvala z nasmehom in rekla, da se "lahko zgodi tudi to, če bodo tožilstvu znani spet kakšni novi dokazi". Obtožena Poluektova sicer krivdo po obtožnici ves čas odločno zanika.
Elektronske izvršbe
Tožilstvo jo bremeni treh kaznivih dejanj goljufije, očita ji tudi pranje denarja. Poluektovi tožilka očita, da je s ponarejeno osebno izkaznico na ime Alene Janousek, češke državljanke in direktorice družbe Alena svet iz Ljubljane, ogoljufala tri ruske državljane, in sicer zakonca Olega in Eleno Šaura ter Andreja Kuznecova, pri tem pa so ji pomagali za zdaj neznani sostorilci. Kazniva dejanja so se zgodila od julija do septembra 2018 na območju Ljubljane, zatrjuje tožilstvo. Obtožena naj bi bila Olega Šauro prepričala, da je s svojega računa v Rusiji na poseben račun, odprt v Abanki v Ljubljani, do katerega je imela Poluektova dostop, nakazal 15 tisoč evrov kot avans za ureditev slovenskega državljanstva. Kasneje je v Ljubljani, v banki Unicredit, odprl račun, na katerega je nakazal 155 tisoč evrov. Obtožena je nato sprožila lažno elektronsko izvršbo, češ da Rus podjetju Alena svet iz Ljubljane dolguje 155 tisoč evrov. Ker oškodovanec za to sploh ni vedel, trditve ni izpodbijal. Tako se je zgodilo, da so mu zasegli denar na računu banke Unicredit in ga prenakazali fiktivnemu upniku, družbi Alena svet.
Identično izkušnjo z obtoženo je imela Elena Šaura. Andrej Kuznecov je obtoženi najprej osebno izročil 15 tisoč evrov, kasneje pa je odprl račun v Abanki v Ljubljani in nanj položil 100 tisoč evrov. Tudi z njegovega računa je obtožena z izvršbo pobrala ves denar. Še pred tem je Rusa prepričala, da je v bančni sef v Abanki spravil 75 tisoč evrov, ki mu jih je po prepričanju prav tako vzela.
Bivalni vizumi in potni listi držav EU
Vloga neznanih sostorilcev pa je bila po trditvah tožilstva takšna, da je z njimi sodelovala prek elektronskih sporočil, oni pa so na različnih internetnih straneh objavljali oglase, da lahko ruskim državljanom pomagajo pridobiti dovoljenja za bivanja v različnih državah Evropske unije in za državljanstva teh držav, tudi Slovenije. To pa bi jim lahko uredili tako, da bi ruski državljani v Sloveniji investirali neko določeno vsoto denarja v določene projekte, ki naj bi bili pomembni za gospodarski razvoj naše države. Vendar so bile ponudbe lažne, kajti obtožena in njeni pomočniki niso imeli namena pomagati ruskim državljanom, temveč od njih le izvabiti denar in se na ta način okoristiti, trdi tožilstvo. Po prepričanju tožilstva je Poluektova denar, ki ga je pridobila s kaznivimi dejanji goljufije od ruskih državljanov, in sicer 343.823 evrov, prejela na transakcijski račun družbe Alena svet, nato pa ga prenakazala na tri osebne račune na ime Alena Janousek, v dve banki v Sloveniji in v eno na Hrvaškem. Denar je potem dvignila v banki ali na bankomatih, trdi tožilstvo, in s tem zakrila tok denarja. S tem naj bi bila storila kaznivo dejanje pranja denarja.
