Spolno nasilje: Vse več kaznivih dejanj, tudi na škodo otrok

Slovenska policija je lani obravnavala manj kaznivih dejanj kot leta 2020. Statistični podatki kažejo, da so se zmanjšala kazniva dejanja s področja splošne kriminalitete, močno pa se je povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, še zlasti na škodo otrok. Policija je še ugotovila, da se je zaradi ustavitve javnega življenja zaradi epidemije covida-19, ko je bila celotna populacija večinoma doma, povečalo tudi število novih zlorab otrok.Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, pravi, da se je še posebno povečalo število kaznivih dejanj spolnega napada na otroka, mlajšega od petnajst let, ki ga začne policija preiskovati - razen če ni bilo storjeno preko spleta -, na podlagi prijave, ker se je dogajajo v zasebnem okolju, tudi domačem, in kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, kjer gre predvsem za spolne zlorabe otrok, ki se zgodijo prek interneta. Tekavec opozarja, da se omenjena kazniva dejanja ne dogajajo le v Sloveniji, saj se slovenski storilci povezujejo s storilci v tujini, prav tako so lahko slovenski otroci žrtve storilcev zunaj meja Slovenije.Pedofili in spolni plenilci si izmenjujejo fotografije in posnetkeGlede višjih številk v preteklem letu Tekavec pravi: Že zelo majhni otroci imajo svojo pametno napravo, računalnik ali mobilni telefon. Običajno brez nadzora staršev ali skrbnikov dostopajo do interneta oziroma svetovnega spleta in do različnih vsebin, tudi tistih, ki niso primerne zanje ali so celo škodljive, kot sta na primer pornografija ali nasilje. Včasih je lahko razlog povečanja odkritih spolnih zlorab otrok prek interneta tudi to, da ko pri nekih večjih preiskavah sumov kaznivih dejanj spolnih zlorab prek enega osumljenca, kjer tudi lahko ugotovimo, da je spolno zlorabil več otrok, pridemo še do drugih osumljencev. Pri spolni zlorabi otrok in izdelavi gradiva, ki to prikazuje, govorimo o več oblikah, dodaja Tekavec. Najpogostejše oblike so izmenjave fotografij oziroma videogradiva s spolnimi zlorabami otrok med plenilci oziroma pedofili. To počnejo bodisi zato, ker jih to privlači, ali zato, ker takšno gradivo posedujejo zaradi spolnega zlorabljanja otrok. Med seboj se tudi pogovarjajo, učijo, kako pristopiti k otroku. Pri tej obliki gre predvsem za dinamiko povpraševanja in ponudbe. Več je povpraševanja po tovrstnih vsebinah, več fotografij spolnih zlorab otrok se izdela, kar pomeni več fizičnih spolnih zlorab otrok. Na vseh fotografijah in posnetkih so namreč živi otroci, tudi iz slovenskega okolja, pravi Tekavec.Druga oblika tovrstnega kaznivega dejanja je, ko na otroke in mladostnike prežijo tako imenovani predatorji. Naši mladostniki so po navadi na družbenih omrežjih, kjer niso njihovi starši, so pa tam plenilci in spolni predatorji, ki prežijo na njih. Predstavljajo se jim z lažnimi imeni ali pa se skrivajo za fotografijami koga drugega in na ta način komunicirajo oziroma manipulirajo z njimi in otroke pripravijo, da jim pošljejo svoje intimne fotografije ali posnetke, na katerih so na pol goli ali goli. Otrok ali mladostnik se potem lahko ujame v past in postane žrtev izsiljevanja osumljenca, zato je tej osebi prisiljen poslati še kakšno fotografijo, posnetek, saj mu grozi, da če tega ne bo naredil, bo javno objavil tisto prvo fotografijo ali posnetek, dodaja naš sogovornik. Včasih osumljenci na spletu tako dolgo nagovarjajo in zavajajo otroke ali mladostnike, da se potem z njimi srečajo v živo in jih spolno zlorabijo. Tretja oblika spolne zlorabe na internetu pa se lahko zgodi, ko pridejo intimne fotografije ali posnetki na internetna omrežja, objavi pa jih fant ali dekle po razpadu zveze s partnerjem oziroma partnerico. Intimni posnetki ali fotografije oziroma spolne zlorabe otrok se lahko znajdejo na različnih internetnih portalih ali na tako imenovanem črnem spletu (dark net).Ozaveščanje o varni uporabi interneta in pastehVse več prijav spolnih zlorab otrok prek interneta slovenska policija dobi od tujih policij, Europola in internetnih ponudnikov, kot so Facebook, Instagram, Tik Tok in drugi. Policija je dobila tudi že podatke, da se slovenski otroci, stari pet let ali več, sami posnamejo in to objavijo na določenih družbenih omrežjih.Na posnetkih so otroci, ki se razgalijo pred kamero in potem - vede ali nevede - to objavijo na družbenih omrežjih. Ko preiskujemo takšna dejanja, seveda ugotavljamo, ali je otroka pri tem kdo napeljeval ali od njega zahteval, da to stori. Po navadi ugotovimo, da pri tem niso vpleteni še drugi ljudje. Gre namreč za to, da otroci prek internetnih računov, ki jim jih odprejo starši, dostopajo do različnih igric in lahko tudi do neprimernih vsebin. Zato se lahko tudi posnamejo in potem objavijo na svetovnem spletu, dodaja Tekavec. Otroci in mladostniki se lahko znajdejo v mreži oseb, ki jih želijo spolno izkoristiti, ker so ti mladi naivni ali premalo ozaveščeni o nevarnostih, ki lahko prežijo na njih na spletu. Zato je zelo pomembno, da jih o varni uporabi interneta in pasteh, ki prežijo na njih, poučijo starši, skrbniki, učitelji in drugi odrasli. Pomembno je tudi, da otrokom in mladostnikom sporočimo, da če so se na spletu znašli v neprijetnem položaju, ko je kdo od njih zahteval intimno fotografijo ali posnetek, naj o tem takoj obvestijo starše ali tistega, ki mu zaupajo, da se zadeva čim prej prijavi policiji. Policija na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok in drugega nasilja nad njimi ter drugimi ranljivimi skupinami zelo dobro sodeluje z mediji, ki z objavami pomagate pri ozaveščanju staršev, skrbnikov in drugih odraslih o nevarnostih in pasteh interneta, dodaja Tekavec.Pomoč žrtvam in preventiva Policija zelo spodbuja k prijavam tovrstnega nasilja. Z žrtvami spolnih zlorab se na policiji pogovarjajo za to usposobljeni policisti in policistke, ki imajo zelo visoko stopnjo empatije. Žrtvam poleg policije pomagajo tudi druge vladne in nevladne organizacije, vsaka mladoletna žrtev pa ima pravico do svojega pooblaščenca ali zaupnika. Policija deluje tudi preventivno, saj sodeluje pri različnih kampanjah proti spolnemu nasilju na internetu in podobno. O tej tematiki, predvsem, kako se zavarovati, da kdo ne postane žrtev spolnih zlorab, pa policisti predavajo tudi po osnovnih in srednjih šolah. Kdo so osumljenci spolnih zlorab otrok? V naši javnosti je nekako obveljal mit, da je najpogostejši osumljenec spolnih kaznivih dejanj moški srednjih let, ki nima svoje družine, živi z mamo in je cele dneve ob računalniku. Robert Tekavec odgovarja: Ni točno tako, saj so osumljenci vseh starosti, statusov, torej samski, poročeni, ločeni, v zvezi, izobraženi, neizobraženi, slabo ali dobro situirani. Gre za osumljence, ki bodisi spolno zlorabljajo otroke bodisi si le izmenjujejo fotografije in posnetke spolno zlorabljenih otrok, lahko pa s spolnimi zlorabami otrok služijo tako, da jih silijo v spolne odnose z odraslimi, jih fotografirajo ali snemajo in te posnetke prodajajo drugim. Včasih je posledica spolne zlorabe tudi trgovina z ljudmi.

Spolno nasilje: Vse več kaznivih dejanj, tudi na škodo otrok

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano