Svobodnejšega režima je pri nas deležna tretjina zapornikov

Odhod na prestajanje zaporne kazni, zlasti če je to prvič, lahko za zapornika pomeni zelo stresno situacijo, saj ne ve, kaj ga tam čaka. S prihodom v zapor se zanj za določeno obdobje zaprejo vrata, ki vodijo v svobodo. Zato je za mnoge zaprte zelo pomembno, v kakšnem režimu oziroma na katerem oddelku bodo prestajali kazen, zaprtem, polodprtem ali odprtem. Takšne oddelke imajo vsi slovenski zapori, največji, Dob pri Mirni, mariborski, celjski, ljubljanski in koprski. Nekoč je veljalo, da je odločanje o tem, na katerem oddelku in v kakšnem režimu bo obsojenec prestajal kazen zapora, izključno v domeni zaposlenih v zaporu, že nekaj let pa ni več samo tako. Odkar je v Sloveniji zakonska možnost, da se obtoženi na sodišču pokesajo za svoja dejanja in s tožilstvom sklenejo sporazum o priznanju krivde, se dogaja, da se že na sodišču dogovorijo tudi, na katerem oddelku, polodprtem ali odprtem, bodo prestajali kazen. Še posebej to velja za obsojence, ki bodo zaprti na Dobu. Če sodišče določi, kje bo obsojenec prestajal kazen, to zapiše v sodbi. Mimogrede spomnimo, da sta bila prva, ki sta se na sodišču dogovorila za prestajanje zaporne kazni na odprtem oddelku (šlo je za tri leta tako imenovanega vikend zapora) Mariborčan Rok Snežič in njegov sodelavec Nenad Đukič, obsojena zaradi davčne utaje, pranja denarja in goljufije.

Večja motivacija obsojencev

Večina obsojenih na več kot leto in pol zaporne kazni pristane v zaporu na Dobu. Tam so do sredine lanskega novembra imeli poleg zaprtega dela zapora še polodprti oddelek Slovenska vas, ki je v neposredni bližini zaprtega dela zavoda in spominja na kmetijo, kjer ni ograj ali rešetk, in odprti oddelek Puščava, nekaj kilometrov od matičnega zapora, v Mokronogu. Ta dva oddelka zaradi svoje urejenosti in umeščenosti v kraj bolj spominjata na počitniške kapacitete kot na zapor. Po novi ureditvi zapora na Dobu pa sodi polodprti oddelek v okvir strogo varovanega dela zapora, kjer so tudi zaprti oddelki, obdani z ograjo in bodečo žico na vrhu. Dosedanji polodprti oddelek Slovenska vas pa se je spremenili v odprti oddelek. Zapor Dob ima tako dva odprta oddelka, po enega imajo še v mariborskem in ljubljanskem zaporu, in sicer v Rogozi in na Igu (moški zapor). Na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) pravijo, da so se za preselitev polodprtega oddelka v varovani del zapora Dob odločili zaradi možnosti izboljšanja nagrajevanja obsojencev v zaprtem delu. Tako lahko povečajo motivacijo obsojencev, da se v zaprtem delu zapora ustrezno vedejo in sodelujejo v okviru osebnih načrtov, kar jim čez nekaj časa omogoči premestitev na polodprti oddelek. S takšno spremembo režima na Dobu pa so vsi do sredine novembra lani nameščeni na polodprtem oddelku Slovenska vas tam tudi ostali, samo da so zdaj na odprtem oddelku, kar jim prinaša nekoliko več ugodnosti kot bivanje v polodprtem oddelku.

Mobilni telefoni in internet ter več paketov

Katere ugodnosti prinaša zapornikom bivanje na polodprtih in odprtih oddelkih naših zaporov? "Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) natančno opredeljuje zavode s strožjim režimom prestajanja kazni zapora (zaprti zavodi) in zavode s svobodnejšim režimom (polodprti in odprti), ki se med seboj ločijo po stopnji varovanja in omejevanja svobode gibanja obsojencev. Režimi se med seboj razlikujejo zlasti glede na naslednje kriterije: stopnja nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda ter število prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen kot ugodnost. Obsojenci v polodprtem režimu lahko pridobijo do štiri proste izhode mesečno, v odprtem do pet. V polodprtem režimu lahko zaprti letno sprejme štiri pošiljke s hrano, eno s perilom in z osebnimi predmeti na teden ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami. Nameščeni v odprti režim pa lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke. V obeh oddelkih se lahko obsojenci svobodno gibljejo v okolici oddelka, imajo nenadzorovane obiske ter lahko, v nasprotju z zaprtim delom zavoda, uporabljajo mobilni telefon in internet," pravijo na URSIKS.

Prostorske omejitve in zasedenost oddelkov

Čeprav se kdaj v javnosti ustvari vtis, da so namestitve obsojenih v svobodnejšem režimu prepogoste, zlasti če so obsojeni medijsko izpostavljani, so tovrstne namestitve redke. Lani je sodišče neposredno v polodprti oddelek Slovenska vas napotilo enajst obsojencev, v odprti oddelek Puščava pa nobenega. Zato je večina obsojencev s pozivom na prestajanje kazni zapora napotena v zapor brez določitve oddelka prestajanja zaporne kazni. Na URSIKS dodajajo, da si prizadevajo, da bi bilo razporeditev v svobodnejše režime čim več, "saj je resocializacijski pomen zapora bolj uresničljiv v svobodnejšem režimu". V zadnjih letih zaporne kazni v svobodnejših režimih prestaja med 30 in 33 odstotki zapornikov. Pri razporeditvah v režime pa je seveda treba upoštevati tudi prostorske omejitve in zasedenost oddelkov zapora.