Damijana Žišt
Vrhovni sodniki Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec so presodili, da bo odškodninsko tožbo Janeza Janše, prvaka SDS, proti Republiki Sloveniji, štirim sodnikom in nekdanji tožilki zaradi zadeve Patria obravnavalo celjsko okrožno sodišče. Janšev odvetnik Franci Matoz je na vrhovno sodišče poslal predlog za prenos pristojnosti sojenja z ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer bi se bila pravda med Janšo in Republiko Slovenijo oziroma Državnim odvetništvom, ki zastopa državo, morala začeti sredi novembra. Senat vrhovnih sodnikov je predlog preučil in ocenil, da je utemeljen.Tričlanski senat je odločitev za prenos sojenja v Celje sprejel zaradi videza nepristranskosti. Odvetnik Matoz je ob vložitvi omenjenega predloga namreč povedal, da je predlog za prenos pristojnosti podal zaradi dvoma o nepristranskosti odločanja okrožnega sodišča, saj so med toženimi tudi nekateri, ki so nekoč sodili na omenjenem sodišču ali pa so zaposleni v isti sodni stavbi.
Nezakonito delo v procesu Patria
Znano je, da z odškodninsko tožbo Janša od države, nekdanje tožilke in štirih sodnikov zahteva nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. V tej zadevi so bili pravnomočno obsojeni Janez Janša, upokojeni brigadir Slovenske vojske Anton Krkovič in direktor podjetja Rotis Ivan Črnkovič, in sicer zaradi sprejetja obljube o podkupnini pri državnem nakupu 135 oklepnikov finskega podjetja Patria. Janša je bil pravnomočno obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa vsak na leto in deset mesecev zapora, vse so doletele še stranske denarne kazni. Pravnomočno sodbo je potrdilo tudi vrhovno sodišče, ustavno sodišče pa je vse sodbe razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Ustavni sodniki so bili tudi mnenja, da kazniva dejanja, ki so se očitala obtoženim, nimajo znakov očitanih kaznivih dejanj, kar se nanaša na sprejetje obljube o nagradi za posel s finsko Patrio. Zato bi tožilstvo ob vnovičnem sojenju moralo spremeniti opis kaznivega dejanja. Vendar pa vnovičnega sojenja ni bilo, ker je primer prej zastaral.
Med toženimi štirje sodniki
Poleg države so med toženimi nekdanja državna tožilka in zdajšnja odvetnica Branka Zobec Hrastar, avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodila na zaporne kazni. Med toženimi so tudi višji sodnik Milan Štrukelj, predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila sodnica poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, Masleša pa je predsedoval omenjenemu senatu.
Tožbo proti državi je vložil tudi Krkovič, pravda poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču. Krkovič zaradi sodbe in prestajanja kazni v zadevi Patria od države zahteva 600 tisoč evrov. Ivan Črnkovič pa se je pogodil z državo in je dobil 62 tisoč evrov odškodnine.
