Trgovina z ljudmi: Pomoč iščejo žrtve, ki so bile spolno izkoriščane

Na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sojenje obtoženemu, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, pri čemer je obtoženi vsakodnevno zahteval od dekleta, ki se je ukvarjalo s prostitucijo, 400 evrov. In sicer s pretvezo, da jo bo varoval pred nasilnimi strankami. Obtoženi očitke iz obtožnice zanika, komaj 25-letna oškodovanka, ki je na pot prostitucije zaradi osebnih težav in stisk stopila pri 19 letih, pa je zaradi dolgoletnih zlorab njenega domnevnega zvodnika, torej obtoženega, jemanja drog in drugih osebnih stisk močno oškodovana lani v začetku leta poiskala pomoč pri Karitasu. Od tam so jo napotili v Društvo Ključ, center za boj proti trgovini z ljudmi, dekle pa je vključeno v program reintegracije žrtev trgovine z ljudmi.

Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je najpogostejša oblika izkoriščanja žrtve trgovine z ljudmi. Slovenska policija ugotavlja, da so žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji večinoma podvržene spolnemu izkoriščanju in prostituciji ter v manjšem delu drugim oblikam izkoriščanja, ki se kažejo skozi prisilno delo, služabništvo in prisilno beračenje. Povezave med prostitucijo in trgovino z ljudmi poudarja tudi Evropski parlament, ki v resoluciji o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov priznava, da prostitucija v svetu in v Evropi pospešuje trgovanje z ranljivimi ženskami in mladoletnicami večinoma za namene spolnega izkoriščanja. V Sloveniji pomoč žrtvam trgovine z ljudmi zagotavljajo Društvo Ključ, Slovenska filantropija in Slovenska karitas. Oskrbo žrtev trgovine z ljudmi zagotavljajo programi krizne in varne namestitve ter program reintegracije žrtev trgovine z ljudmi. Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi zaznamujemo 30. junija, evropskega pa 18. oktobra.

Slovenska policija finančno omogoča program reintegracije

V Sloveniji se je 2004 začel izvajati program reintegracije žrtev trgovine z ljudmi. Deloval je dobro leto, potem pa je zmanjkalo denarnih sredstev za izvajanje programa. Nato se je reintegracija izvajala v okviru varne namestitve žrtev. "Leta 2019 se je v Sloveniji začel pilotni projekt reintegracije žrtev trgovine z ljudmi, saj ga prvič financira slovenske policija, in več kot 70 odstotkov vsega potrebnega denarja je pridobila iz evropskih sredstev Sklada za notranjo varnost (nekaj več kot 40 tisoč evrov), delno pa se program financira iz slovenskega proračuna (okoli 15 tisoč evrov). Financiranje programa se končuje ob koncu tega leta, slovenska policija pa bo znova v omenjenem skladu skušala pridobiti finančna sredstva za nadaljevanje izvajanja programa reintegracije," pravi Damijan Roškarič iz Sektorja kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Gre za prvi tovrstni primer v Evropi, da policija financira omenjeni program. V nekaterih državah ga financirajo iz proračunov ali s pomočjo drugih financerjev, nekatere države nimajo omenjenih programov pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.

"Slovenska policija se vključuje v program reintegracije žrtev trgovine z ljudmi na podlagi Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Program reintegracije za žrtve, ki se prostovoljno vključijo vanj, pomeni preprečevanje ponovne viktimizacije, vključevanje žrtev v varno in spodbudno okolje, vključevanje v izobraževalni sistem, na trg dela, pridobivanje poklicnih spretnosti in kvalifikacij in podobno. Program izvaja Društvo Ključ, namenjen pa je žrtvam, ki imajo slovensko državljanstvo, državljanstvo držav Evropske unije ali državljanstvo tretjih držav, ki so bile v predkazenskem in kazenskem postopku v Sloveniji obravnavane kot žrtve trgovine z ljudmi in pri nas bivajo legalno," našteva Roškarič. V programu reintegracije žrtvam omogočajo različne oblike pomoči pri psihičnem in fizičnem okrevanju, kot so psihosocialno svetovanje, razbremenitveni pogovori, psihoterapevtski pogovori, zdravstvena oskrba in drugo. Polona Kovač, predsednica Društva Ključ, doda, da v okviru omenjenega programa žrtvam omogočajo še druge oblike pomoči, kot so pomoč in svetovanje pri urejanju statusa ter urejanju in pridobivanju osebnih dokumentov, učenje slovenskega jezika, organizacija učne pomoči, pomoč in svetovanje pri iskanju primerne in varne zaposlitve, učenja in pomoči pri pripravi življenjepisa, priprave na razgovore s potencialnimi delodajalci, pravno ter drugo svetovanje pri sodelovanju z organi pregona, pomoč in svetovanje v primeru vrnitve v matično državo, pomoč pri iskanju primernega bivališča po zaključku bivanja v varnem prostoru ter drugo. Društvo Ključ letno pomaga okoli 40 žrtvam, v njihove programe se letno vključuje okoli deset žrtev trgovine z ljudmi. V društvu v glavnem poiščejo pomoč žrtve, ki so bile spolno izkoriščane ali prisiljene v prostitucijo. Kovačeva še pove, da v Društvu Ključ izvajajo tudi preventivne delavnice po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Cilj preventivnih delavnic je otroke in mladostnike ozavestiti o pasteh trgovcev z ljudmi ter mlade opremiti s samozaščitnimi ukrepi. Za zadnjo triado osnovnih šol pa izvajajo delavnice Vijolica, ki mlade učijo, kako se izogniti pastem trgovine z ljudmi, srednješolcem pa so namenjene delavnice Telesnica, iz katerih spoznajo, kako prepoznati trgovanje z ljudmi in se temu izogniti.

Slovenija je glede trgovine z ljudmi tako tranzitna kot ciljna država

Začetek pomoči žrtvam trgovine z ljudmi v Sloveniji sega v 2001, ko je ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija podpisalo sporazum z Društvom Ključ, ki je bilo ustanovljeno istega leta. Junija 2003 je tedanji notranji minister Rado Bohinc v imenu Republike Slovenije podpisal Izjavo o zavezanosti: legalizacija statusa žrtev trgovine z ljudmi, s katero se je Slovenija zavezala, da bo žrtvam trgovine z ljudmi zagotovila ustrezno pomoč in zaščito ter ustrezen pravni status. Decembra istega leta je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri sodelujejo vladne institucije in njeni organi, nevladne organizacije, tudi Društvo Ključ, humanitarne organizacije in drugi. Na policiji pravijo, da je trgovanje z ljudmi huda kršitev temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva ter hudo kaznivo dejanje. Pojav se močno razvija in širi; na eni strani zaradi pohlepa ljudi, neizprosne ekonomske globalizacije in s tem povezanega povpraševanja po ceneni delovni sili, na drugi pa zaradi dejstva, da še vedno veliko ljudi živi v okolju brez priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, v slabih socialnih in gospodarskih razmerah, ki jih obvladujejo neperspektivne ekonomije in pojav korupcije. Slovenija je glede trgovine z ljudmi tako tranzitna kot ciljna država. Zaradi njene geografske lege preko Slovenije po tako imenovani balkanski poti poteka tranzit žrtev z Balkana in drugih držav jugovzhodne Evrope v države članice EU. Storilci izkoriščajo ranljivost žrtev oziroma položaj, v katerem se znajdejo, denimo zaradi slabih ekonomskih in socialnih razmer, in v katerem nimajo druge možnosti, kot da pristanejo na izkoriščanje.