Minuli teden je v javnosti zakrožila vest, da je bil nekdanji avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj zaradi nestrpnih zapisov o migrantih na twitterju na koprskem okrajnem sodišču obsojen na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preskusno dobo dveh let. Tožilstvo je kazenski pregon zoper njega sprožilo zaradi širjenja nestrpnosti. Zgodba sega v 28. marec 2016, ko je Česenj v valu ilegalnih migracij na twitterju objavil besedilo: "Kaj je zdaj? Bomo drhal spet spuščali čez našo južno (schengensko) mejo in ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki bi jo nezakonito prestopil?" "To niso ljudje, ampak poživalska drhal, zato jih je potrebno pobiti, da bomo preživeli mi in naši potomci." "V morje naj jih zmečejo."
Ob sodbo se je obregnil tudi prvak SDS Janez Janša.
Tudi politični tednik Demokracija, ki spada pod okrilje SDS, je sodbo zoper Česnja ocenil za zastrašujočo, jo problematiziral kot prehitro izdano in sporno z vidika sodne procedure, ker sodišče v postopku ni razpisalo obravnave. Ob tem dodajamo, da v primerih, ko je za dejanja predpisana kazen največ dve leti zapora, to ni nič neobičajnega. Tako je tožilstvo tudi v postopku zoper Česnja v obtožnem predlogu sodišču predlagalo poenostavljen postopek, izdajo tako imenovane sodbe o kaznovalnem nalogu. Sodišče je predlogu sledilo in kot vedno v takšnih primerih obsojenemu dalo pravni pouk, da lahko zoper kaznovalni nalog ugovarja v osmih dneh od prejetja sodbe. Za to pa se Česenj ne bo odločil, izhaja iz njegovega zadnjega sporočila na twitterju, čeravno sodbo koprskega sodišča dojema kot omejevanje z ustavo zagotovljene svobode govora. Odločitev koprskega okrajnega sodišča bo torej postala pravnomočna. Če bo z nestrpnimi zapisi nadaljeval, bi to pomenilo kršenje preskusne dobe in moral bi za zapahe.
Varovanje človekovega dostojanstva
Martina Česnja so uporabniki spleta prijavili spletni točki Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet. Kot je za portal Necenzurirano.si povedala vodja projekta Spletno oko Urška Valentič, so obsodbe zaradi sovražnega govora v Sloveniji redke. Ključna je bila sodba vrhovnega sodišča iz leta 2019, v kateri je sodišče poudarilo, da v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni potrebno, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. Po mnenju vrhovnega sodišča to kaznivo dejanje ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen.
