V poletnih dneh vedno prija ohladitev v morju, reki, jezeru, bazenu. A je treba biti previden - v prvem letošnjem polletju se je utopilo že šest ljudi. Tudi julij je že terjal svoj davek; poročali smo že o ponedeljkovem tragičnem primeru, ko se je 55-letni moški utopil v Kolpi. V celotnem preteklem letu je bilo utopitev 17, predlani 26, leta 2020 spet 17 in leta 2019 14.
"Največ smo jih v teh letih obravnavali v rekah, teh je bilo 28. Sledijo morje s 24 primeri, jezera in gramoznice (11), posamezne primere pa obravnavamo tudi v bazenih, vodnjakih in tako dalje," navaja Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave. Vsako leto nekaj Slovencev umre tudi v hrvaškem morju. Že prva letošnja smrtna žrtev na hrvaškem Jadranu je bila iz naših krajev: sredi prejšnjega meseca se je na Hvaru utopila 68-letna ženska iz Slovenskih goric.
Najbolj so sicer ogroženi otroci in starejši. Še vedno ostaja živ spomin na smrt enajstletnega dečka, ki se je junija predlani po končanem kajakaškem treningu v Solkanu spustil po Soči, a se je zataknil za lesen steber pod vodo in se utopil. Ali pa ko je julija istega leta v bazenskem kompleksu v ljubljanskem Atlantisu umrla deklica. V kliničnem centru so se jo trudili ohraniti pri življenju, a zaman.
Dedek spal, babica reševala križanko
Utopitve so (za prometnimi nesrečami) drugi najpogostejši vzrok za smrtne poškodbe predšolskih otrok. Po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje so najbolj ogroženi otroci, stari od enega do treh let, ki se največkrat utopijo ali utapljajo v bazenu in vodah v naravi. Lahko se utopijo tudi starejši otroci, čeprav že znajo plavati, zato je treba vse nenehno pozorno opazovati in nadzorovati. Vsekakor proč z mobilnim telefonom ali alkoholom, bi lahko rekli. Sploh majhnega otroka ali slabega plavalca moramo imeti vedno na dosegu rok. Otrok naj plava le skupaj z odraslim, tudi če zna plavati ali uporablja napihljive pripomočke za plavanje. "Večkrat se zgodi, da tisti, ki je z otrokom prišel na kopališče, nad njim nima nadzora," je svoje izkušnje delil reševalec iz vode Miha Fakin. Pri tem je treba upoštevati, da reševalci ne morejo biti osredotočeni le na te otroke, saj morajo nadzorovati cel bazen. Doživel je, da sta po kopališču hodila bratec in sestrica z rokavčki, in ko ju je vprašal, s kom sta prišla, sta odgovorila, da s starima staršema. Izkazalo se je, da sta bila ta čisto na drugem koncu, dedek je spal, babica pa reševala križanko.
Stanje na kopališčih je zadovoljivo. Inšpektorji so jih predlani pregledali 108, 106 jih je imelo dovolj reševalcev iz vode, povsod pa so bili primerno usposobljeni. Na črnih ali divjih kopališčih, gramoznicah, jezerih, rekah pa reševalcev seveda ni, zato je treba biti še posebno previden. Recimo, nikoli ne plavajmo v vodnih zbiralnikih, ob črpališčih in drugih nevarnih krajih, svetujejo policisti. Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo. Paziti je treba na spolzke bregove. Pri oddaljevanju od brega moramo biti previdni, ne potapljajmo se in ne skačimo v vodo, ki je motna. Skoki na glavo so sploh nevarni, vsako leto se pri tem zgodi nekaj poškodb hrbtenjače, ki vodijo v trajno invalidnost. Ob nevihti je kopanje nevarno, zato pojdimo čim prej iz vode.
Nevarni skoki
V avtokampu na območju Umaga na Hrvaškem je pred dnevi 48-letni Belgijec s pomola skočil v morje in pri tem z glavo udaril v skale. Zaradi hudih poškodb je umrl. Istega dne je na rtu Kamenjak mladoletnica, tudi iz Belgije, skočila s pečine približno 15 metrov globoko in si poškodovala hrbtenico.
Reševanje hudo naporno
Pri starejših so pogosti srčni zastoji. Že sicer imajo pogostejše zdravstvene težave, če pa temu dodamo še nekaj alkohola, lahko postanejo še izrazitejše. Treba se je izogibati vročini in sopari, pred kopanjem se moramo primerno ohladiti, da se telo postopoma prilagodi na temperaturo vode. Vzdržimo se kopanja, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ter pod vplivom alkohola, svetujejo na policiji. In da na daljših razdaljah ne plavamo sami, kajti tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Sploh če niste najboljši plavalec. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Utapljajočemu se je treba približati s hrbtne strani in ga zagrabiti, na primer za lase. Če se oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. Sicer pa takoj pokličimo reševalce ali pa številko 112.
Na črnih ali divjih kopališčih, gramoznicah, jezerih, rekah reševalcev ni
Obiščite spletno stran brez oglasov.
