Damijana Žišt
Slovenija je med prioritetnimi nalogami v času predsedovanja Svetu EU izbrala tudi področje preprečevanja in preiskovanja spolnih zlorab otrok ter krepitev policijskega sodelovanja na tem področju z državami Zahodnega Balkana.
Na posvetu je bil prvič prikazan nov kratek film, ki ga je posnel Europol skupaj s Slovenijo, Hrvaško in ostalimi državami Zahodnega Balkana in je preveden tudi v njihove domače jezike. Video je sicer del širše Europolove kampanje SayNo!.
Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije (UKP), je povedal, da je slovenska policija skupaj z Europolom in Hrvaško v okviru 11. posveta na temo e-zlorabe otrok, ki so ga včeraj v Ljubljani organizirali UKP, prijavna točka Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije) ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, začela kampanjo Reci ne! "V kampanjo smo letos povabili še države Zahodnega Balkana, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Severno Makedonijo. S kampanjo želimo osvetliti problematiko spletnih spolnih zlorab v regiji, v kateri lahko otroci še hitreje postanejo žrtve, saj so jezikovne ovire med njimi in storilci manjše. S kampanjo želimo sporočiti, da za storilce spolnih zlorab prek spleta državne meje ne obstajajo, prav tako pa meje ne obstajajo pri naših skupnih prizadevanjih za preprečevanje teh kaznivih dejanj in odkrivanje storilcev. Zato bomo storili vse za zaščito žrtev, zoper storilce pa bomo ustrezno ukrepali," pravi Tekavec. Na policiji opozarjajo, da je spolna zloraba otrok hudo kaznivo dejanje, ki ima za žrtev nepopravljive in vseživljenjske posledice. Pogosto so otroci žrtve spolnih zlorab v družinskem krogu, kjer jih izkoriščajo osebe, od katerih so čustveno, finančno in razvojno odvisni. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da se je oblikoval svetovni trg posnetkov spolnih zlorab otrok, med katerimi je EU največja gostiteljica posnetkov spolne zlorabe otrok v svetovnem merilu.
V slovenski javnosti velja mit o osumljencih internetnih spolnih zlorab
Glede slovenskih osumljencev, ki internetno spolno zlorabljajo otroke v naši javnosti, velja mit, da je najpogostejši osumljenec moški srednjih let, ki nima svoje družine, živi z mamo in je cele dneve ob računalniku. "Ni točno tako, saj so osumljenci vseh starosti, statusov, torej samski, poročeni, ločeni, v zvezi, izobraženi, neizobraženi, slabo ali dobro situirani. Gre za osumljence, ki bodisi spolno zlorabljajo otroke bodisi si le izmenjujejo fotografije in posnetke spolno zlorabljenih otrok, lahko pa s spolnimi zlorabami otrok služijo tako, da jih silijo v spolne odnose z odraslimi, jih fotografirajo ali snemajo in te posnetke prodajajo drugim osebam. Včasih je posledica spolne zlorabe tudi trgovina z ljudmi," pravi Robert Tekavec.
Več vrst spolnih zlorab na internetu
Robert Tekavec pravi, da ko govorimo o spolnih zlorabah otrok na spletu, govorimo o različnih zlorabah. "Pri enih zlorabah storilci prek interneta prežijo na otroke in mladostnike. Predstavljajo se jim z lažnimi imeni ali pa se skrivajo za fotografijami koga drugega in na ta način komunicirajo oziroma manipulirajo z njimi in otroke pripravijo, da jim pošljejo svoje intimne fotografije ali posnetke, na katerih so pol goli ali goli. Otrok ali mladostnik se potem lahko ujame v past in postane žrtev izsiljevanja osumljenca, zato je tej osebi prisiljen poslati še kakšno fotografijo, posnetek, saj mu grozi, da če tega ne bo naredil, bo javno objavila tisto prvo fotografijo ali posnetek," pravi Tekavec. Včasih osumljenci na spletu tako dolgo nagovarjajo in zavajajo otroke ali mladostnike, da se potem z njimi srečajo v živo in jih spolno zlorabijo. Druga oblika spolne zlorabe je ta, da si tako imenovani plenilci oziroma pedofili med seboj pošiljajo fotografije ali posnetke spolno zlorabljenih otrok, ki so pogosto zlorabljeni v domačem okolju. "Fotografije, ki še niso bile javno objavljene, so tako imenovano gradivo prve generacije, kar pomeni, da je na njih nova žrtev, otrok, ki je spolno zlorabljen. Pogosto so osumljenci žrtvi zelo blizu, lahko gre za očeta, očima, brata, strica, tudi mamo. Ti ljudje spolne zlorabe otrok snemajo in jih potem pošiljajo drugim osebam, ki jim lahko v zameno pošljejo svoje posnetke spolnih zlorab otrok. Tisti osumljeni, ki zbere čim več gradiva prve generacije, med osumljenci dobi večji ugled. Na takšnih posnetkih so tudi slovenski otroci in osumljenci," pravi Tekavec. Spolna zloraba pa se lahko zgodi tudi, ko pridejo intimne fotografije ali posnetki na internetna omrežja, objavi pa jih fant ali dekle po razpadu zveze s partnerjem oziroma partnerico. Intimni posnetki ali fotografije oziroma spolne zlorabe otrok se lahko znajdejo na različnih internetnih portalih ali na tako imenovanem črnem spletu (dark net).
Veliko dokazov zbere Europol
Slovenska policija opozarja, da so spletne spolne zlorabe čedalje pogostejše tudi v Sloveniji. Naši policisti so leta 2018 obravnavali 141 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leta 2019 134, lani pa že 150 tovrstnih kaznivih dejanj. Do sredine letošnjega septembra pa so obravnavali že 119 tovrstnih kaznivih dejanj. Robert Tekavec pravi, da veliko dokazil o spolnih zlorabah slovenskih otrok dobijo od Europola, zato je slovenska policija pri pregonu teh osumljencev zelo uspešna "saj gre za vrsto materialnih dokazov zoper osumljence". Slovenska zakonodaja za tovrstna kazniva dejanja predpisuje do osem let zaporne kazni.
Otroke je treba naučiti varne uporabe interneta
Otroci in mladostniki se lahko znajdejo v mreži oseb, ki jih želijo spolno izkoristiti, ker so ti mladi bodisi naivni bodisi premalo ozaveščeni o nevarnostih, ki lahko prežijo na njih na spletu. "Zato je zelo pomembno, da jih o varni uporabi interneta in pasteh, ki lahko prežijo na njih, naučijo starši, skrbniki, učitelji in druge odrasle osebe. Pomembno je tudi, da otrokom in mladostnikom sporočimo, da če so se na spletu kakorkoli znašli v neprijetnem položaju, ko je kdo od njih zahteval intimno fotografijo ali posnetek, naj o tem takoj obvestijo starše ali osebo, ki ji zaupajo, da se zadeva čim prej prijavi policiji. Pri spolnih zlorabah otrok oziroma mladostnikih policija tudi sodeluje tudi z internetnimi ponudniki, kot so Facebook, Instagram, Tik Tok in drugi. Ko zaznajo fotografijo ali posnetek spolne zlorabe, nas o tem takoj obvestijo, da lahko začnemo preiskavo," dodaja Tekavec. Z žrtvami spolnih zlorab na policiji govorijo posebno usposobljeni policisti in policistke, ki imajo zelo visoko stopnjo empatije. Žrtvam poleg policije pomagajo tudi druge vladne in nevladne organizacije, vsaka mladoletna žrtev pa ima pravico do svojega pooblaščenca ali zaupnika. Policija deluje tudi preventivno, še pove Tekavec, saj sodeluje pri različnih kampanjah proti spolnemu nasilju na internetu in podobno. O tej tematiki, predvsem, kako se zavarovati, da kdo ne postane žrtev spolnih zlorab, pa policisti predavajo tudi po osnovnih in srednjih šolah.
Spletni priročnik o internetnih spolnih zlorabah otrok
Andrej Motl iz prijavne točke Spletno oko je po včerajšnjem posvetu povedal, da je posvet o e-zlorabah otrok zelo pomemben, saj si policisti in različni strokovnjaki, ki se v vladnih in nevladnih organizacijah ukvarjajo s to problematiko, lahko izmenjajo svoje izkušnje in si pri tem pomagajo. "Namen posveta pa je, da se čim bolj izboljša obravnava primerov spolnih zlorab otrok na internetu. Letošnjega posveta, ki poteka po internetni povezavi, se je udeležilo več kot 500 udeležencev, več kot 60 jih je iz tujine, tudi iz Europola, Mednarodnega združenja prijavnih točk in drugih, saj je zelo pomembno mednarodno sodelovanje v skupnem boju proti internetnim spolnim zlorabam," je povedal Motl. Izdan pa je bil tudi spletni priročnik o internetnih spolnih zlorabah otrok in mladostnikov, ki je namenjen še zlasti centom za socialno delo, da jim pomaga pri obravnavi žrtev internetnih spolnih zlorab. "Najdete ga na spletni strani Spletno oko, namenjen pa je vsem, ki se soočajo z žrtvami tovrstnih spolnih zlorab," je še dodal Motl.
Na Hrvaškem se spreminja profil storilcev spletnih spolnih zlorab
Sodelovanje v kampanji Reci ne!, v kateri Hrvaška sodeluje s Slovenijo že več let, zdaj pa bo sodelovala še z državami Zahodnega Balkana, je za Hrvaško pomembno tudi zato, ker imajo te države "neko skupno preteklost, kulturo, med ljudmi v vseh teh državah je veliko sorodstvenih vezi, zato je zelo koristno imeti tudi kontakte pri policijah držav Zahodnega Balkana, da bi lahko v primerih spolnih zlorab prek interneta čim hitreje izmenjali pomembne informacije in da bi otrokom, ki so v nevarnosti, lahko čim hitreje pomagali", pravi Valerija Golubovič s hrvaške policije, ki deluje na področju kibernetske varnosti. Tovrstna kazniva dejanja se lahko pogosteje dogajajo med državami Zahodnega Balkana, saj med njimi ne obstajajo velike jezikovne ovire in se lahko osumljenec in žrtev lažje sporazumevata, tudi če sta v različnih državah, dodaja Golubovičeva.
Tudi na Hrvaškem so zadnja leta odkrili kar nekaj večjih primerov spolnih zlorab na internetu, "v zelo dobrem sodelovanju s slovensko policijo in drugimi", pravi Golubovičeva. Zadnja leta pa tam opažajo, da se je nekoliko spremenil profil spolnih nasilnežev na internetu. "Pojavlja se čedalje več osumljencev, ki so stari manj kot trideset let in že imajo izdelan svoj način, kako spolno zlorabljati otroke na internetu, in od tega ne odstopajo. Posebno pa nas skrbijo mladostniki, ki še niso polnoletni in ki se ne zavedajo, kaj počnejo oziroma v kakšni nevarnosti so, ko na internetu delijo intimne fotografije ali posnetke spolnih zlorab otrok. Ne zavedajo se, koliko zla s tem povzročajo otrokom, žrtvam, ki so na teh posnetkih. Zato je zelo pomembno ozaveščanje otrok in mladostnikov o nevarnosti in pasteh interneta," še poudarja Golubovičeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
