Asja Lednik Štrukelj
V sredo smo poročali o nesreči, v kateri je 60-letna domačinka okrog 9.15 z avtomobilom peljala od Semedele po uvoznem kraku hitre ceste proti Ljubljani. Z vozilom je zatem prečkala vozni pas in na pospeševalnem obračala polkrožno (proti Izoli). V tem trenutku je po hitri cesti iz smeri Izole pravilno pripeljal 50-letni voznik avtomobila in trčil vanjo. Voznik je bil v nesreči lažje poškodovan, voznica povzročiteljica pa huje. Odpeljali so jo v Splošno bolnišnico Izola in odredili strokovni pregled. Policisti obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje.
Ob tem je Dars na družbenem omrežju X objavil posnetek nesreče, ki kaže, da je več voznikov, ki so med prvimi prišli na kraj nesreče, odpeljalo mimo, ne da bi nudili prvo pomoč. Je to kaznivo? Kako ravnati v primeru, da smo prvi na kraju prometne nesreče?
Koprski policisti so potrdili, da so v primeru omenjene nesreče zaznali številne voznike, ki so obvozili trčenje in peljali naprej, preden je bil zavarovan kraj prometne nesreče. "Obenem pa je nekaj voznikov tudi ustavilo, poleg tega jih je več pravočasno poklicalo na pomoč intervencijske službe, ki so bile nemudoma napotene na kraj. Tem se iskreno zahvaljujemo za hitro in razumno reakcijo," dodajajo in nadalje pojasnijo, da v zakonu ni podlage za ukrepanje zoper voznike, ki so peljali naprej. "Poleg tega je avtocesta specifično območje, na katerem je nemalokrat z ustavljanjem lahko povzročena hujša škoda in hujše posledice." Ob tem apelirajo na vse voznike, ki naletijo na prometno nesrečo, da pomagajo in takoj pokličejo 113 ali 112. Nemalokrat lahko z osnovnim nudenjem prve pomoči rešimo človeško življenje. "V vsaki situaciji pa se moramo prepričati, da bomo to lahko storili varno zase in za druge udeležence. Nenazadnje se lahko sami znajdemo v podobni situaciji, v kateri bi želeli in potrebovali pomoč mimoidočih."
Kaj svetuje Agencija za varnost prometa?
Prav vsak mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:
- rešiti človeško življenje;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
Zavarovanje kraja prometne nesreče na avtocesti in hitri cesti:
Zaradi visokih hitrostih je na teh cestah velika nevarnost naletov. Zato je še posebej pomembno, da kot priča ali udeleženec prometne nesreče ravnamo pravilno.
Če pripeljemo do prometne nesreče, ki se je pravkar zgodila (smo priča prometni nesreči):
- zmanjšamo hitrost in takoj vključimo varnostne utripalke, da opozorimo voznike za nami;
- ustavimo na varnem mestu in na dovolj veliki razdalji od kraja prometne nesreče, da omogočimo reševalnim in drugim vozilom dostop; torej čim bližje desnemu robu vozišča ali, če je le možno, izven vozišča;
- zavarujmo kraj prometne nesreče, če so udeleženci poškodovani in tega ne morejo storiti sami. Posebno pomembno je to ponoči in v primerih slabe vidljivosti (mrak, megla, dež, sneg …). Če je treba (ponoči, slaba vidljivost), z žarometi osvetlimo kraj prometne nesreče;
- aktivirajmo ustrezne službe: obvestimo policijo na 113 ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo - če imamo zraven potnike, naj oni takoj obvestijo policijo o prometni nesreči, medtem ko mi vršimo zavarovanje kraja prometne nesreče;
- pomagajmo poškodovanim. Prvo pomoč nudimo poškodovanim v okviru možnosti in svoje usposobljenosti. Na primer osebam, ki lahko same izstopijo iz vozila, pomagamo, da se umaknejo na varno (na pločnik oziroma z vozišča). Pomirimo jih in jim povemo, da so reševalci že na poti in podobno. Če imajo večje rane, skušajmo začasno ustaviti krvavitve. Poškodovance, ki so ostali ukleščeni v vozilu ali pa so v nezavesti, pustimo v vozilu in počakamo na prihod ustreznih služb.
Sredino dogajanje na koprski hitri cesti je pretreslo tudi Anžeta Albrehta, ustanovitelja Zavoda reševalni pas. "Predvsem nas žalosti, da to ni edini primer ter da tudi voznik tovornega vozila, ki je edini izstopil iz vozila in želel pomagati, zaradi mimovozečih ni mogel preko cestišča do udeležencev. Drži tudi, da je ustavljanje na avtocestah in hitrih cestah izjemno nevarno početje, četudi zakon to dovoljuje za potrebe nudenja prve pomoči. Nikakor ne želim obtoževati nikogar, ker sam nisem bil tam, a bilo bi prav, da se ob takih dogodkih zavemo, da smo na cesti odvisni od svojega in od početja drugih, zato je tudi prav, da nudimo pomoč, ko jo nekdo potrebuje," je Albreht povedal v pogovoru za Večer.
V nekaj več kot 20 letih doživel že marsikaj
Sogovornik se boji, da bomo tovrstnim prizorom priča vse pogosteje, kljub temu pa se zaveda, da v večini primerov prej ali slej pride nekdo, ki mu je mar in nudi pomoč ali vsaj obvesti intervencijske službe. Ob tem se spominja primera, ko so gasilci za trčenje izvedeli preko družbenih omrežji, "celo s fotografijo, s katere je bilo razvidno, da gre za hujše trčenje, šele nekaj minut kasneje pa so dobili poziv na pomoč, kar pomeni, da so ljudje najprej zadevo objavili na omrežjih, šele kasneje se je našel nekdo, ki je vedel, kam je treba poklicati ustrezno pomoč".
Kot pripadnik dveh intervencijskih služb je v nekaj več kot 20 letih doživel že marsikaj, a ob tem poudarja, da so v skoraj vseh primerih na kraju tudi ljudje, ki so pristopili in pomagali po svojih zmožnostih. "Slednje gasilci, reševalci, policisti vedno opazimo in smo vedno ponosni na njih, žal pa se jim le redko lahko zahvalimo za storjeno."
Za konec poudarja, da smo Slovenke in Slovenci v zadnjih desetih letih izredno napredovali pri vzpostavljanju reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah, kar je prav tako nujno potrebno za reševanje življenj, pa ni pomembno, ali je zastoj zaradi jutranje konice, trčenja ali del na cesti. "Še vedno srečujemo posameznike, ki reševalni pas izkoriščajo, a verjamemo, da bo tudi slednjih vse manj, saj pričakujemo, da se bo zakonodaja kaznovanja prekrškarjev na tem delu zelo zaostrila."
