Nasilje v družini, nad ženskami in otroki, je eno najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se dogaja za zaprtimi vrati, pogosto niti ni zaznano ali pa je zaznano prepozno. Razlogi, zakaj nasilje ni prijavljeno, so različni, ugotavlja policija. Lahko je to stigma, strah, sram ali občutek ponižanja. Žrtve nasilja v družini, ki so v nasilnem odnosu pogosto izolirane in celo življenjsko ogrožene, same težko poiščejo pomoč. Zaradi tega policija javnost na različne načine ozavešča o nasilju v družini in ljudi poziva, da ob zaznavi nasilja to prijavijo. Takšen apel je policija javnosti preko medijev poslala tudi dan pred tragedijo v Gerečji vasi. "Pozivamo vse, sorodnike, znance, sodelavce, predvsem pa sosede, da v primeru zaznanega nasilja to prijavite, saj ga žrtev morda ne more. Lahko pokličete na številko 113 ali anonimno na telefonsko številko 080 1200. Na spletni strani policije pa lahko oddate tudi anonimno e-prijavo nasilja v družini," so zapisali. Žal se za družino L. ni izšlo. Zdaj so tudi 35-letna Mojca L. in njena starša, stara 58 in 61 let, žrtve črne statistike nasilja v družini. Umoril jih je Mojčin bivši partner, 35-letni Silvo D.
Robert Tekavec z Generalne policijske uprave je prejšnji teden na tiskovni konferenci opozoril, da se pogosto šele po tragediji, kakršna se je zgodila v Gerečji vasi, razširijo različne informacije, kaj vse se je v neki družini dogajalo, kakšen je bil osumljeni, kakšne težave so bile in kako bi to lahko preprečili. "Policija lahko vstopi v družino samo, ko ima za to zakonske pogoje in lahko ukrepa, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja in če ta sum v preiskavi po vseh zbranih obvestilih tudi utemelji.
Za to potrebujemo dokaze in izjave tistih, ki o tem karkoli vedo. Slednje ima izreden pomen, saj žrtev ni več sama, sporočilo pa jasno, da javnost nasilja nikakor ne podpira in da bomo skupaj naredili vse, da ga bomo preprečili," je razložil Tekavec in postregel s podatkom, da je policija v letu 2020 obravnavala za dobrih deset odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini kot v letu 2019. Leta 2020 (do 28. decembra) so policisti obravnavali 1450 kaznivih dejanj nasilja v družini in v toliko primerih podali tudi kazenske ovadbe, v primerjalnem obdobju leto poprej pa 1314. Ogromno je tudi število zaznanih prekrškov z elementi nasilja v družini, ki se je lani v primerjavi z letom 2019 sicer zmanjšalo za 3,3 odstotka, a je ta številka še vedno alarmantna, saj so policisti leta 2020 zaradi tovrstnega prekrška pri družinah intervenirali kar 1286-krat.
Koliko je bilo ukrepov prepovedi približevanja
Po besedah Roberta Tekavca, vodje oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je policija lani izrekla 969 prepovedi približevanja, v letu 2019 pa 1012. Večinoma se je ta ukrep nanašal na nasilneže, osumljene kaznivega dejanja nasilja v družini, in manj na tiste, ki so storili tovrsten prekršek. V večini primerov je sodišče policijski ukrep prepovedi približevanja podaljšalo za 15 dni; osumljeni so ga lani kršili v 426 primerih, leto poprej pa v desetih več.