Protagonistke zgodb v Steklenih stenah so večinoma ženske v zgodnjih tridesetih letih. "Prišli smo v leta, ko pripisujemo mlajšim, da bodo bolj etični potrošniki, da bodo živeli bolj prijazno do okolja ... Malo že predajamo štafeto," je rekla Ana Svetel, a ne brez nasmeška, ki je povedanemu odvzel nekaj dokončnosti. Gotovo pa je za ta prehod značilno občutenje razpadanja nečesa, kar je bilo včasih tesno povezano (prijateljstva, vrstniški krogi ...), misli avtorica.
Ali tudi notranjost knjig sledi spremembi, ki jo implicirajo naslovi del Ane Svetel? Je lepo in dobro postalo hladno in trdo? Kako verjetno je, da bo avtorica dobila bralce, kot si jih želi?