Avgusta bodo v Mariboru snemali serijo po romanih Avgusta Demšarja

Projektor, razvojna platforma s kontinuiranim izobraževalnim in povezovalnim programom, namenjenim profesionalizaciji vzhodnoslovenskih avdiovizualnih kreativcev in AV-producentov, je "prižgan". Projektor so zagnali v Mariboru, v Vetrinjskem dvoru, s prvim modulom Velike zgodbe na malih zaslonih. Gostili so avtorja televizijske nanizanke V dvoje Luko Marčetiča, avtorico in producentko spletne serije LP, Lena Evo Tomazin, režiserko serije LP, Lena Emo Muc in producentko televizijske serije Jezero Barbaro Daljavec. Pogovor, ki ga je usmerjala režiserka Urša Menart, je poglobil razmislek o televizijskih serijah pri nas in prevpraševal novo (morebitno) usodo priljubljenega žanra pripovedi po letu 2020.

Produkcije se še zamikajo

Da ima Maribor perspektivne avdiovizualne ustvarjalce, ki še niso povedali vseh svojih zgodb, je prepričana producentka platforme Projektor Mojca Pernat, ki tudi skozi platformo predstavlja problematiko stičišča filmske produkcije le v prestolnici. "V Mariboru imamo veliko ustvarjalcev in producentov, ki kreirajo in producirajo avdiovizualne vsebine: producirajo filme, izobražujejo mlade in vzgajajo kritično občinstvo ter izvajajo neodvisne filmske programe - redne in izredne projekcije ter filmske festivale -, vendar nimamo osrednjega prostora. Lepo je pogovor z mariborskimi avdiovizualnimi ustvarjalci razviti prav v Mariboru, in to večkrat, ne le ob priliki, ko se srečamo v Ljubljani, na kakšnem dogodku," je prepričana producentka platforme.

S slovenskimi serijami imamo čedalje tesnejšo vez

Predvsem mlajši slovenski gledalci so, kar zadeva serije, zelo razgledani in znajo prepoznati kvaliteto, verjame Urša Menart: "To se pozna tudi pri gledanosti najambicioznejših domačih serij. Gledalci si želijo kvalitetnih slovenskih vsebin, zato se bodo v prihodnje poznali večji avtorski in finančni vložki pri gledanosti."
"Osebno sem precej samokritičen in se konstantno sprašujem, ali je to, kar delam, primerljivo s kakšno tujo serijo, in na ta način poskusim narediti končni produkt čim boljši," je iskren Luka Marčetič. "Gledam, kaj sem naredil in kako bi se dalo to še izboljšati, kajti naši gledalci so že zdavnaj vajeni na visoko kakovost serij iz različnih držav." Kljub kakovosti tujih serij je naš odnos do domačih serij vse boljši, z njimi imamo čedalje tesnejšo vez. "Trenutno že imamo nekaj serij, o katerih gledalci rečejo, da so jim boljše od kakšnih tujih alternativ. Sicer za zdaj še nimamo serije, ki bi bila popularna tudi v tujini - kot se je to zgodilo pri naših sosedih -, a smo na dobri poti, da to kmalu dosežemo," Marčetič ne glede na trenutne razmere ostaja optimističen.

Gledalci imajo radi absurd

Uveljavlja pa se tudi žanr eksperimentalnih serij, med katere sodi prav serija V dvoje, ki je pri gledalcih zaradi svoje drugačnosti vzbudila veliko zanimanja. "S tretjo sezono je projekt sicer za zdaj zaključen," pove Marčetič, ki se je ob povabilu k sodelovanju z Voyem spraševal, "ali sploh zna ustvariti serijo". Takrat je, kot pove, že imel "idejo na zalogi", zato vsem avtorjem v filmskem in televizijskem svetu svetuje stvari razvijati in hraniti, saj "nikoli ne veš, kdaj boš dobil naslednjo priložnost za ustvarjanje in bodo prav ti zametki prišli prav". Posebnost serije je preplet absurdnih elementov, nanizanih na realne podobe življenja dveh parov, za katera se mestoma zdi, da živita ležerno življenje, a se z dušo in telesom prepustita tudi bizarnim nepričakovanim interakcijam iz zunanjega sveta njunega sobivanja.
Kot primer absurdnih, eksperimentalnih prizorov je Luka Marčetič na Projektorju odvrtel sceno iz serije, kjer para skupaj obiščeta gledališče. Med predstavo junakinja v seriji na oder kriči "Šugman", zato jo igralec povabi na sceno, nato pa ji prisoli klofuto. Hipoma sceno obogati Marko Mandić z repliko: "Kaj se tukaj dogaja?" Začne se slačiti in na odru obstane gol. Kombinacijo absurdnih prepletov in običajnega vsakdana med drugim ponujajo tudi druge eksperimentalne originalne serije Voya, kot so LP, Lena, Truplo in Lajf je tekma. Uspešnim serijam je skupno, da so poskus nečesa novega in da jih definira večnamenskost formata, ki je prigoden tako za televizijo kot za spletni ogled.

V Jezeru so bile realne vse lokacije razen policijske postaje

Prvi modul platforme Projektor je zaključila producentka Jezera Barbara Daljavec, ki je predstavila, kako s finančnim vložkom 750 tisoč evrov posneti šestdelno serijo, ki po kakovosti dosega ali mestoma presega tuje alternative noir žanra. "Čeprav se 750 tisoč evrov na prvi pogled zdi ogromno, je treba biti pri razporejanju financ izjemno natančen, k temu pripomore, da je večina snemalnih lokacij realnih - tudi obdukcijska soba -, kar pomeni, da se izogibamo snemanju v studiu.