Borštnikov festival pred začetkom, dobitnica prstana Jette Ostan Vejrup

56. Borštnikovo srečanje, ki so ga lani oktobra na dan otvoritve zaprli zaradi slabe epidemiološke slike, se bo nadaljevalo med 14. in 27. junijem in bo ob bogatem spremljevalnem programu v tem času postreglo z osmimi tekmovalnimi predstavami iz sezone 2019/20; ocenjeval jo je selektor Rok Bozovičar. Na  tiskovni konferenci pred začetkom festivala v Mariboru so razkrili tudi letošnjo dobitnico Borštnikovega prstana, to je Jette Ostan Vejrup, danska igralka, ki od leta 1989 živi in ustvarja v Sloveniji. Od leta 2004 je stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, s katerim bo tudi nastopila v tekmovalnem programu v predstavi Sedem dni.

Umetniški direktor festivala Aleš Novak je izpostavil, da je bilo zaprtje dolgo in je prinašalo veliko negotovosti, ne le v zvezi z organizacijo festivala, ampak tudi s začetkom delovanja slovenskih in evropskih gledališč. Pripravili so novo edicijo festivala, ki je sestavljen tudi iz dela lani nerealiziranega programa. "Srečna okoliščina je bila ta, da se je festival prekinil prav dan pred pričetkom tekmovalnega programa, zato smo ohranili verodostojnost, celovitost tekmovalnega programa in ga prenesli v letošnje leto. Ni se še zgodilo, da slovenski ustvarjalci ne bi bili nagrajeni in sezona ne bi bila ovrednotena. Mlado in Študentsko gledališče smo zasnovali na novo. Spremljevalni in dopolnilni program pa sta delno lanska in delno na novo zasnovana," je dejal Novak.

Najnovejša in najpomembnejša sprememba pa je premik termina festivala, razlogov za to je več. "Festival se je v zadnjih letih časovno in infrastrukturno razširil in v okviru hiše za štirinajst dni zasede vsa matična prizorišča, kar pomeni, da pride do resne prekinitve delovnih procesov. Mnogo lažje je, če se zgodi v spomladanskem času kot jeseni, ko so na sporedu številne premiere. Po drugi strani gre za to, da gledališki festival, ki prihaja ob koncu sezone, simbolno zaokrožuje gledališko sezono, nagradi pa najvidnejše dosežke in je festivalsko dogajanje praznovanje vsakokratne sezone. Tretji argument pa je, da v tem času poteka večina uveljavljenih festivalov, zato je tudi lažje izvesti mednarodni segment Borštnikovega srečanja," je pojasnil Aleš Novak. Izbor programa za prihodnjo edicijo bo podpisala aktualna selektorica Nika Leskovšek, ki so ji izbirno obdobje podaljšali do konca tega leta in s tem v FBS prehajajo na želeno novo obdobje, ki bo v prihodnje med 1. januarjem in 31. decembrom koledarskega leta.

Novi možni premiki

Jedro torej ostaja tekmovalni program, na sporedu zaradi različnih razlogov ne bo dveh izbranih predstav, to sta Izobčenke v režiji Mirjana Medojević in izvedbi SNG Drama Ljubljana ter Strahov Prešernovega gledališča Kranj, ki jih je režiral Igor Vuk Torbica. Rok Bozovičar si je sicer v gledališki sezoni 2019/2020 ogledal več kot 110 uprizoritev, tokrat je izbor komentiral s časovne distance. "Tekmovalni program tako v aktualizacijo stopa po letu dni, po travmatičnem obdobju, v katerem si gledališče ni uspelo izboriti možnosti predaha in refleksije. S tem ne mislim zgolj na premislek produkcijskih pogojev, ki s hitrim tempom proizvodnje izčrpavajo ustvarjalce in z repertoarno inercijo topijo ustvarjalno občutljivost, temveč zlasti refleksijo odnosov znotraj gledališke skupnosti ter relacij do vloge gledališča v javni sferi. Koronski ukrepi, poteze kulturne politike in Mia Skrbinac so odprli prostor možnosti številnih premikov, vendar gledališče ni zmoglo napora koraka v njegovo potencialnost," je povedal Bozovičar. In še, da se "kljub nezaznamovanosti sezone in tekmovalnega programa s sedanjim kontekstom in morda prav zaradi oddaljenosti, v tekmovalnem izboru jasneje pokažejo vidiki in dileme, ki vztrajajo v središču družbenega in umetniškega interesa. Kot tehtnejši poudarek se izkazuje družbena marginalizacija drugega oziroma ženska pozicija, prav tako močno odzvanjajo generacijski konflikt, sistemska protiustavnost in soočanje z duševnimi motnjami, ki v času pospešenega nadoknadenja zamujenega razkrivajo samoumevne ideologije vsakdana, pa tudi neizogibne človeške in gledališke minljivosti." Ob koncu je selektor še izpostavil, da je pomembno v gledališču ponovno videti dogodek.

Izkušnja tujke

Za dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana, Jette Ostan Vejrup, 27. junija ga bo prejela na sklepni prireditvi, je dramaturginja Tea Rogelj v obrazložitvi zapisala, da tudi če se morda zdi, da "so danes medjezikovni prehodi težji, da so sodobni standardi odrskega jezika strožji in od igralca zahtevajo veliko bolj natančno obvladovanje vseh jezikovnih registrov, pa je Jette Ostan Vejrup dokaz za to, da se igralčeva, igralkina substanca skriva onkraj jezikovnih ovir, v enkratni in neponovljivi energiji telesa na odru, ki s svojo voljo in hotenjem proizvede razliko v gledalčevi percepciji realnega. Ob tem v žiriji še dodajajo, da je igralka "s svojim prodorom v slovenski gledališki prostor nedvomno razširila njegove meje - s človeško toplino in neulovljivo kompleksnostjo, z igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja. Z izkušnjo tujke v tem, kar se vsem ostalim lahko zdi domače ali samoumevno, je slovensko gledališko krajino obogatila za nove odrske izkušnje, pri tem pa je slovenskemu gledalcu in gledalki ponudila možnost primerjave, širila meje poznanega sveta in na stežaj razprla prostor dialoga, ki je pravzaprav izhodiščni ustvarjalni impulz gledališke umetnosti."

Dramska igralka, ki prihaja iz Danske, kjer se je šolala, je gledališko akademijo končala v Aarhusu, pozneje pa se je izpopolnjevala na znameniti gledališki šoli Jacques Lecoq v Parizu, kjer je spoznala svojega bodočega moža Borisa Ostana. Pozneje je delala v tujini, v 90. letih pa je začela delovati tudi v slovenskem gledališkem prostoru. Sprva je bila svobodnjakinja, ki je bila prisotna v institucionalnem in neinstitucionalnem delu slovenskega gledališča, z zaposlitvijo v Mestnem gledališču ljubljanskem, je izpostavil Aleš Novak, pa je nastopila zrela faza njene igralske kariere, ko je začela ustvarjati skoraj samo v sklopu omenjene hiše. V tem času je bila prejemnica štirih Borštnikovih in številnih drugih nagrad na področju dramske igre.