Borštnikovo srečanje: Osrednje nagrade režiserkam in dramatičarki, prstan pa Nataši Matjašec Rošker

Za festivalske nagrade se je potegovalo dvanajst gledaliških uprizoritev po izboru selektorice Vilme Štritof. Strokovno žirijo, ki je na festivalu ocenjevala predstave, so sestavljali gledališki in literarni kritik Matej Bogataj, hrvaška igralka in režiserka Senka Bulić, režiser Peter Petkovšek, dramaturginja Ajda Rooss in nemški režiser Johannes Nölting.

Borštnikovo nagrado za izvirno dramsko besedilo je prejela Katarina Morano za predstavo Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.

"Katarina Morano v Usedlinah zrelo in inovativno prepleta tok posameznih notranjih reminiscenc in dialogov iz vsakdanjega življenja treh generacij. Premišljeno in s pretanjeno prepričljivostjo ustvarja notranja travmatična jedra likov, ki kot usedline pletejo zamrznjen dokument nekega časa, v katerem se moramo kot družba prehitro soočati z izgubo. Njen jezikovni pristop omogoča prepoznaven govor, ki ga bogatijo pogovorna mašila, nelogičnosti, premolki in zastranitve."

Borštnikovo nagrado za scenografijo je prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj. "Hojnikova scenska postavitev se globoko povezuje s Frančiškovo zgodbo uboštva in prek narativa odrekanja kot edine možnosti preživetja podpira mitološko in metapripovedno bogastvo uprizoritve. Vzpostavi organski prostor, ki povabi publiko v duhovno dimenzijo zgodbe."

Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe in videa je prejel kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf? režiserja Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. "Svetloba in video kolektiva Son:DA in Toni Soprano Meneglejte dodata dramaturški in ritmični sloj sicer analogni drami Kdo se boji Virginie Woolf. Video inštalacija tako razpre na prvi pogled intimen meščanski konflikt in pokaže njegovo umeščenost v svet, v katerem vlada princip trga, s tem pa skupaj s zastavljenim konceptom svetlobe uprizoritvi razširi kontekst."

Borštnikovo nagrado za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva je prejela predstava Žene v testu v režiji Žive Bizovičar in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. "Žene v testu drzno raziščejo globlje povezave med folklorno tradicijo in položajem sodobnega ženskega subjekta v izdelani predstavi, ki materializira mitološko in praktično nasilje nad ženskami skozi čas. Glasba, kostumi, scenografija in uporaba arhaičnega jezika se združijo v bogato sestavljeno sliko, ki seže dlje od zgolj zgodovinske stiske."

Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Ivana Percan Kodarin za vlogi Deklice v predstavi 52 hertzov režiserke Mojce Madon v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Tapoletne v predstavi Žene v testu režiserke Žive Bizovičar v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. "Ivana Percan Kodarin pokaže igralski razpon v dveh skorajda nasprotnih vlogah: kot umirajoča deklica v 52 hertzih prepriča s svojo skrivnostno, celo mistično redkobesedno prezenco, medtem ko se v Ženah v testu na odru odlikuje s popolno koncentracijo, ki lahko vzkipi tudi v nebrzdanost bakhantskega zanosa."

Borštnikovo nagrado za igro je prejela Mirjam Korbar za vlogo Mame v predstavi Usedline režiserja Žige Divjaka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. "Mirjam Korbar je kot Mama našla izviren način bivanja v gledališkem jeziku in z igro, ki se razpenja med hkratno prisotnostjo in odsotnostjo, zastavila učinkovito otvoritev uprizoritve, v kateri pretanjeno sledi misli umirajoče matere in nastavi vzorec usedlin, ki se bo ponovil v njenih potomcih."

Borštnikovo nagrado za igro je prejela Tamara Avguštin za vloge Brata Leona in drugih likov v predstavi Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in Rachel Donelan v predstavi Zaprta študija. "New Constructive Ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. "Kot biologinja Rachel Tamara Avguštin vzame nase razcep med suvereno zunanjo podobo znanstvene ambicije in notranjo čustveno negotovostjo etičnega konflikta, kot Frančiškov duhovni sopotnik pa išče mostove med mitom in zgodovinskim subjektom. V obeh upodobitvah vzpostavi intimen stik z občinstvom in nas učinkovito vodi po labirintnih povezavah med logosom in erosom."

Borštnikovo nagrado za igro je prejel Branko Šturbej za vlogo Georgea v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? režiserja Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. "V Kdo se boji Virginie Woolf? Branko Šturbej artikulirano upodobi moškega, ki se je naučil boriti za svoj položaj v svetu mračnjaških iger dinamike moči in poniževanja. Šturbej z zavidljivo lahkoto preklaplja med različnimi nivoji ranljivosti in nasilja ter zabriše meje med rabljem in žrtvijo, medtem ko odbija napade na dostojanstvo svojega lika. V vsakem trenutku mu uspe gledalce držati v napetem pričakovanju naslednje poteze."

Borštnikovo nagrado za igro je prejel Janez Škof za vlogi Frančiška v istoimenski uprizoritvi režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj in Robina v predstavi Otroci režiserke Nine Šorak v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. "Janez Škof v upodobitvi Frančiška, ikonične figure krščanskega srednjega veka, izpostavi predvsem trpeče in negotovo bitje, ki ga odigra na eni strani s pripovedno inteligenco in toplino, na drugi strani z natančnim portretom bogoiskateljstva v mučenem telesu. V Otrocih s popolnoma drugačnim igralskim pristopom najde izjemno učinkovitost skozi zadržan izraz, s katerim tvorno razreši dilemo o prihodnosti in odgovornosti do prihajajočih generacij."

Posebno nagrado žirije na 58. Borštnikovem srečanju je prejel kolektiv predstave En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar. "Kolektiv predstave En K te gleda, s sijajno Mojco Špik v glavni vlogi, mojstrsko najde fizični izraz odtujenosti slavnega Gregorja Samse. Z izjemno skupno uigranostjo izumijo svet, vodeč gledalce v emotivno spiralo družbe, ki ne dovoli več pristnih medsebojnih stikov, s tem pa najdejo nove konstelacije pomena in čustev, ki nas definirajo kot postmoderne subjekte."

Borštnikovo nagrado za režijo je prejela Mojca Madon za predstavo 52 hertzov v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. "V uprizoritvi 52 hertzov mlada režiserka Mojca Madon mojstrsko poveže podobe iz zgodbe družinske stiske z metafizičnim asociativnim ozadjem. Vsem elementom predstave omogoči prosto prehajanje skozi različne žanre, ne da bi izgubila širšo sliko tematske naracije. S svojo ekipo občinstvo premišljeno vodi skozi svet, ki naenkrat vsebuje tako največje kot najmanjše teme človeštva in ki odzvanja v gledalcih še dolgo po ogledu predstave."

Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je prejela Zaprta študija. "New constructive ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. "Predstava Zaprta študija. 'New Constructive Ethics' raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu. Ustvarjalci obogatijo besedilo Viripajeva z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami. Odrsko izražanje najdejo v anarhičnih prizorih nemoči in arogance znanstvenega stremenja, ki jih uprizoritev uspešno zlije v portret sodobne družbe."