Matic Majcen
Različni festivali dokumentarnega filma, ki potekajo pri nas in po svetu, so redko zgolj običajni filmski festivali. Zaradi tesne povezave med realnostjo in filmom, ki jo vpeljuje ta tip ustvarjanja, se dokumentaristika neizbežno uvršča nekje vmes med televizijsko novinarstvo in igrano produkcijo. To posledično pomeni, da program teh festivalov ni samo pregled aktualne filmske produkcije, temveč tudi prerez pomembnih tem, ki tarejo današnjo lokalno in predvsem globalno družbo. Letošnji Festival dokumentarnega filma ni nikakršna izjema.
Kot v kataloškem uvodniku poudarja programski vodja festivala Simon Popek, teme predstavljenih filmov letos segajo od represije nad ženskami, spolne identitete, nacionalizma, problematike družbenih omrežij do vojnega opustošenja in (neo)kolonializma. Kljub raznovrstnim filmom vidnih režiserjev o teh temah pa Popek vendarle priznava, da prevladujejo dokumentarci z okoljevarstveno noto, ki nam še toliko bolj nazorno poskušajo pokazati, da smo na dobri poti, da "gremo kot družba k vragu", kot je festivalski direktor zapisal v svojem uvodniku.
Med filmi z okoljsko tematiko velja na prvem mestu izpostaviti premiero celovečerca Temni pokrov sveta v sekciji Aktualni, družbeno kritični. Film režiserja Amirja Muratovića spremlja popotovanja pustolovskega pilota in fotografa Matevža Lenarčiča, ki je med vsemi podvigi že nekajkrat popolnoma sam obkrožil zemeljsko kroglo, s čimer ima neprekosljiv pogled na stanje vse bolj krhkega ekosistema na našem planetu. "Neverjetno skromni Matevž nas je vlekel stran od njegove osebne zgodbe in potrebovali smo čas za spoznanje, da je on tisti, ki naj nas vodi od prvega do zadnjega posnetka. Matevž je kot superman, ki rešuje svet," je Muratović zapisal v najavi filma.
Nekoliko bolj ostro se okoljske tematike loteva avstrijski avtor Nikolaus Geyrhalter v filmu Smeti naše vsakdanje (Matter Out of Place, 2022), ki problematiko smeti prikazuje skozi "Sizifovo delo čistilcev na vseh straneh sveta". V britanskem dokumentarcu Nažrli se bomo do smrti (Eating Our Way To Extinction, 2021) nas Kate Winslet popelje skozi argument, zakaj je prehrambena industrija glavni krivec za podnebne spremembe. V mini retrospektivi avstrijskega mojstra Huberta Sauperja bomo na podobno temo videli zdaj že klasični, skrajno temačni film Darwinova nočna mora (2004). A ni vse tako črno – nekateri filmi se stanja narave lotevajo z bistveno večjim optimizmom. Tako nas denimo film Vse, kar diha (All that Breathes (2022) postavi v New Delhi, kjer brata Saud in Nadeem ob hudem onesnaženju pomagata tamkajšnjim ptičem, medtem ko avstrijski film Patrik in kit glavač (Patrick and the Whale, 2022) oriše bogat odnos med človekom in kitom.
Od družbenih tem izpostavimo filme Bodi moj glas (Hör min röst, 2022), ki govori o uporništvu žensk v današnji iranski družbi, Hiša iz trsk (A House Made of Spliters, 2022) o prehodnem domu za mladostnike med vojno v Ukrajini, Nedolžnost (Innocence, 2022) o militarizaciji mladostnikov v Izraelu, film Veseli delavec (The Happy Worker, 2022) pa načenja problematiko šikaniranja na delavnem mestu. Izpostavimo še odlični novi dokumentarec Wernerja Herzoga Vulkanska ljubimca (The Fire Within, 2022), ki prikazuje osupljive posnetke vulkanov, ki sta jih posnela tragično preminula vulkanologa Katia in Maurice Krafft.
V letošnjem festivalskem programu najdemo tudi retrospektivo kratkih filmov Maka Sajka, prav tako se obeta zanimiv spremljevalni program z razstavami in pogovori. Tudi letos bodo tradicionalno podelili nagrado Amnesty za najboljši film na temo človekovih pravic. Žirijo letos sestavljajo Teona Strugar Mitevska, Boris Petkovič in Maja Pan.
