Sanja Verovnik
Festival Forma viva Makole je dočakal svojo polnoletnost. Sicer na tako, kot bi si organizatorji - Kulturno-umetniško društvo (KUD) Forrma viva tudi želeli: s tradicionalno mednarodno udeležbo slikarjev in kiparjev s celega sveta. Tujim umetnikom je pot v slikovite Makole preprečila pandemija. So pa osemnajsto leto festivalskega dogajanja dostojno zastopali umetniki s cele Slovenije, ki so namesto 14 dni, kolikor je po navadi potekal festival, za ustvarjanje pod milim haloškim nebom imeli zgolj konec tedna. A dokazali so, da zmorejo tudi v nekaj urah ustvariti čudovite umetnine, organizatorji pa, da znajo tudi v pičlih štirih dneh, kolikor je dogajanje trajalo, pripraviti festival, ki je v Dežno pri Makolah poleg umetnikov privabil tudi kar nekaj ljubiteljev umetnosti in naravnih lepot.
Veselje v Halozah
Med 18 slikarji in osmimi kiparji, ki so se udeležili tokratne Forma vive, so bili tudi stari festivalski znanci, ki so makolskemu umetniškemu ustvarjanju zvesti že od samega začetka. Nekaterim je festival odprl vrata v umetniški svet. Kipar Marijan Mirt, katerega skulptura iz železa krasi mariborski Židovski trg, je v Makolah začel svojo umetniško kariero. "Tukaj sem srečal kiparje, znane umetnike, v pogovoru z njimi pridobil potrebna znanja, nasvete in tudi izkušnje. Našel sem potrditev samega sebe in zbral pogum, na koncu pa dokazal, da znam in zmorem ustvarjati skulpture, tudi večje, zahtevnejše," je pripovedoval v Parku skulptur Dežno Mirt, medtem ko je "popravljal" svojo umetnino, ki jo je na festivalu naredil že pred leti, a so jo nepridipravi letos spomladi poškodovali. Da bi leto minilo brez Forma vive Makole, si ne zna predstavljati slikar Bojan Bohak, še en zvest udeleženec festivala, ki je pred leti že osvojil nagrado komisije za svojo likovno delo, tokrat pa se je navdušen nad razgibano haloško pokrajino in njenimi domačini, ki so kljub težkemu življenju vedno židane volje, odločil, da svoja čustva izrazi na platnu in sliko simbolično poimenuje kar veselje v Halozah.
Mesto zamenjal s podeželjem
Da so Haloze polne navdihov in kot takšne velik izziv za umetnike, ki tam ustvarjajo, iz lastnih izkušenj najbolje ve idejni oče festivala in predsednik KUD Forma viva Makole Ivan Dvoršak, ki je pred desetletji mestno življenje zamenjal za podeželjskega: v hiški na Dežnem na hribu nad Makolami, v kateri živi z družino, je uredil galerijo, kjer je stalna razstava njegovih skulptur iz varjenega železa. In prav park skulptur, ki se nahaja ob galeriji, in ga krasijo kipci iz železa in kamna ter lesa različnih velikosti, dela sodelujočih umetnikov minulih festivalov, je bil minuli konec tedna središče umetniškega dogajanja, kjer so kreativne roke kiparjev in slikarjev že v soboto navsezgodaj zjutraj ustvarjale nove umetnine, katerih rdeča nit je bila, bodisi razgibana haloška pokrajina bodisi motivi iz življenja, znamenitosti ...
Kurent namesto vaškega posebneža
Ena od umetnin, ki je pritegnila pozornost mimoidočih, je bil kurent, ki ga je iz kamna z brusilko oblikoval kipar Franci Černelč. Zakaj si je sredi Haloz izbral za motiv prav tradicionalni pustni lik s Ptuja in ne kakšnega vaškega posebneža, značilnega za to pokrajino, je umetnik utemeljil, da je zamisel o tem, da naredi kurenta, dobil takoj, ko je kamen postavil na mizo. "Umetnik zamisel dobi v trenutku in takoj začne z ustvarjanjem," je razložil Černelč, ki mu je festivalsko dogajanje v Makolah priraslo k srcu, prav tako kot slikarju Ivana Skledarju. "Narava je prečudovita, z ustvarjanjem na prostem se sprostiš in pozabiš na težave. In prijetno je opazovati kolege slikarje, starejše, mlajše, različne generacije," je bil zadovoljen slikar.
