Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, je poudaril, v čem se umetnost in umetniki razlikujejo od vsakdana in mimobežnosti, "zmožni so širiti razglede, poglabljati uvide in gojiti forme in vsebine".
Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v slavnostnem nagovoru opozoril na vlogo umetnosti, ki gre pogosto mimo razuma in jasnega, določenega namena. Po svoji naravi je umetnost najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije. Umetnost je prečuden kraj, kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik.
"In prav zato, ker se javna sfera, mediji, fakultete, kultura in Netflix pogosto res zadovoljijo že s prvo rabo, ki je iz časa in se v njem postara, so potenciali umetnosti tako zelo nepogrešljivi," je povedal Muhovič.
Po njegovih besedah so umetniki okrog sebe zmožni širiti razglede, poglabljati uvide, gojiti forme in vsebine, ki ne zastarevajo, da jih lahko ljudje vedno znova postavljamo med svet, minljivost, bolečino in sebe, kar je globoko blagodejno.
"Umetnost je prehodni ritual, v neko drugo stanje percepcije, eksistence oblik in poglobljenega ter vključujočega sobivanja med ljudmi," je opozoril govornik. In še: "Umetniki delujejo na meji med poznanim in slutenim, odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, da bi ga udomačili." Vse velja tudi za letošnje nagrajence.
Nagrajenci Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo so bili na proslavi predstavljeni z video portreti, nato pa so na odru iz rok Muhoviča prejeli priznanja.
Veliko Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa si dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.
Tako Kugler kot Gvardjančič ob prejemu nagrade nista imela govora.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej, vzet iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost. Kot je za RTV Slovenija pred proslavo povedal režiser in scenarist Matjaž Farič, je sledil temi odnosa sveta do umetnikov in umetnikov do sveta.
Pri tem je kanonična umetniška dela prepletal z novejšimi, posebno pozornost pa je namenil slovenskim modnim obiskovalcem. Kostumografska zasnova pod vodstvom Sanje Grcić je bila po njegovih besedah nekakšen showroom slovenskega modnega oblikovanja.
Program je v večjem delu prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije pa vse do lutkovnega gledališča.
Muhovič: Recitacija Svetlane Makarovič na njeno lastno pobudo
Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je nastop Svetlane Makarovič po koncu uradne proslave, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade, v izjavi za mediji pospremil z besedami, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki jo sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega, ga pa sama recitacija pesmi ni motila.
Na vprašanje o dogovoru za način vrnitve Prešernove nagrade Svetlani Makarovič pa je menil, da je mogoče to razrešiti na dva različna načina. Za razrešitev vprašanja vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni za vse morebitne primere je potrebno spremeniti zakon o Prešernovi nagradi, druga možnost pa je lex specialis, ki bi bil sprejet samo za en primer, samo za eno osebo, je povedal Muhović. Za katero od teh možnosti se bo upravni odbor z zakonodajalcem dogovoril, pa sam v tem trenutku ne more povedati.
Kot je še spomnil, v 68-letnem podeljevanju Prešernovih nagrad noben do dosedanjih Upravnih odborov Prešernovega sklada ni bil soočen s take vrste nalogo.
V izjavi za STA je tudi izrazil obžalovanje, da so v tej situaciji nekateri mislili, da se da zadevo prekmalu in preveč površno definitivno rešiti. Tudi v tem konkretnem primeru velja, da je kratek čas slab zakonodajalec.
Naj vprašanje, ali se je soočal s pritiski, da popusti in Svetlani Makarovič podeli nagrado, je v izjavi za medije dejal, da neposrednih pritiskov ni bilo, posrednih pritiskov medijev in prek družbenih medijev pa je bilo veliko.
O ugibanjih glede morebitne zamenjave nekaterih članov upravnega odbora Prešernovega sklada pa je povedal, da zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva odstavitve upravnega odbora, prav tako niso predvidene nobene sankcije za kakršnekoli odločitve upravnega odbora. Tudi v tem primeru bi morali spremeniti zakon o Prešernovi nagradi.
V izjavi za STA o letošnjih Prešernovih nagrajencih je povedal, da je multimedijska umetnica Ema Kugler predstavnica tako imenovanih novih medijev, elektronskih, medtem ko je Herman Gvardjančič po njegovem mnenju eden najbolj žlahtnih predstavnikov stare slikarske umetnosti. Dodal je, da se oba na nek način ukvarjata z vidnostjo, ki je v današnjem času postala potrošni material, umetniki pa čutijo čedalje večjo potrebo po tem, da to vidnost raziskujejo, preučujejo in iz nje potegnejo še kaj drugega kot samo to, kar je na očeh.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi za medije po proslavi povedala, da so vsi letošnji nagrajenci in nagrajenki Prešernovih nagrad res izjemni umetniki in umetnice, da je bila sama prireditev zelo dobra in da je pravzaprav tudi Svetlana Makarovič, ko je na koncu prebrala svojo pesem, kot je napovedala, počastila prav tako njihova dela.
Tudi aplavz na koncu njene pesmi je bil poveden, vendarle gre za izjemno pesnico, ki je prebrala eno od svojih del, je še povedala ministrica.
Na vprašanje o komentarju, da so nekateri člani upravnega odbora zapustili dvorano med recitiranjem Svetlane Makarovič, je ministrica dejala, da se vsak lahko odloči, kakor želi, in da so drugi tudi ostali in ji zaploskali.
"Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno," je še povedala ministrica Vrečko.
Glede vrnitve Prešernove nagrade se je danes oglasila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je na enem od družbenih omrežij zapisala, da vročitev nagrade na nocojšnji nagradi ne bi bila primerna.
"Menim, da vročitev zavrnjene nagrade na tej proslavi torej ni primerna, ker gospe Makarovič ni med letošnjimi nagrajenci. Zato si želim, da se Upravni odbor Prešernovega sklada in gospa Makarovič čim prej dogovorita o primernem in spoštljivem načinu vročitve nagrade," je zapisala predsednica države.
Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča je program vključeval še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta.
Po koncu uradnega dela je na oder prišla še pesnica Svetlana Makarovič v spremstvu aktivista in režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka. Prebrala je pomenljivo pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se je končala z verzom "obžalovanje dejanja ne izbriše." Makarovič je želela, da se ji izroči nagrado, ki jo je zaradi sonagrajenca patra Rupnika leta 2000 zavrnila. Ob tem se je vnela polemika, ki pa jo je danes sklenil bučen, stoječ aplavz umetnici.
Proslave sta se udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem in premier Robert Golob v spremstvu Tine Gaber.
