Frankfurtski knjižni sejem: Široka podpora Ljubljanskemu manifestu o branju

Dogodki v okviru predstavitve Slovenije kot častne gostje so dobro obiskani.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stena izbranih avtorjev v slovenskem paviljonu
EPA

Osrednji današnji dogodek v okviru slovenskega gostovanja na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu je bila predstavitev Ljubljanskega manifesta o branju, o katerem smo že poročali ob predstavitvi v Sloveniji. "Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij," je v videonagovoru povedala kanadska pisateljica Margaret Atwood. Direktor sejma Juergen Boos je predstavitev Ljubljanskega manifesta označil za svoj najljubši trenutek sejma, saj da je manifest z vsemi svojimi posledicami pomemben za vse. Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth pa je potrdila, da si bo prizadevala, da bi manifest sprejeli na nemški ravni in na ravni EU. Podprli so ga tudi predsednik Nemške akademije za jezik in slovstvo Ernst Osterkamp, predsednik Mednarodnega PEN Burhan Sönmez in drugi predstavniki pomembnih mednarodnih inštitucij.

V slovenskem paviljonu so bile že prvi dan sejma ves čas prireditve. Že v letih pred častnim gostovanjem so slovenski organizatorji ugotovili, da slovenskih avtorjev v svet (večinoma) ni mogoče plasirati z "monološkimi" predstavitvami, temveč morajo imeti že prezentacije mednarodni koncept. Tako imajo slovenski avtorji na sejmu in na različnih lokacijah v Frankfurtu ali tuje moderatorje ali tuje sogovornike ali oboje. In učinki so bili vsaj prvi dan dobri, debata o branju knjig in kritičnem mišljenju s filozofom Mladenom Dolarjem, Adriaanom van der Weelom, Andréem Schüller-Zwierlein (specialista za sodobne načine branja in učenja) in glavno urednico Mladinske knjige Alenko Kepic Mohar na primer je bila odlično obiskana. Seveda pa ne tako natrpana, kot je bil popoldanski pogovor Alexandra Roeslerja s Slavojem Žižkom. Dobro, bil je bolj monolog kot pogovor in seveda je filozof, brez katerega bi bila slovenska predstavitev veliko bolj pusta, ob novi knjigi Paradoksi preobilja govoril o sodobni politični situaciji in njenih paradoksih, od kulture izključevanja do možnosti nove politike.

Prav tako je bilo bolj živahno kot običajno na skupni slovenski sejemski stojnici. In to ne le med obiskom predsednice Nataše Pirc Musar. Slovenski založniki intenzivno sestankujejo in ponujajo knjige tujim agentom. Tudi na različnih lokacijah po mestu se nocoj po zaključku sejma napoveduje več prireditev. Nataša Kramberger se bo z avtoricama filma Slovenski otroci Lebensborna Natašo Konc Lorenzutti in Majo Weiss pogovarjala ob projekciji v Filmskem muzeju, Esad Babačić bo v Monsorturmu predstavljal Antologijo slovenske punkovske poezije, sokurator slovenskega častnega gostovanja Mathias Göritz se bo v Deutsche Nationalbibliothek pogovarjal z nemškim pesnikom Durstom Grünbeinom in z Alešem Štegrom, Samira Kentrić in Goran Vojnović bosta prav tako v nemški družbi nastopila v Haus des Buches, še v drugih ustanovah pa se bodo predstavljali Jana Bauer, Ana Pepelnik, Jakob Klemenčič in drugi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta