Generalni direktor RTV Slovenija je odločil, da Črna mati zemla ni vredna podpore

V ponedeljek bo na seji Programskega sveta RTV SLO obravnavana odločitev generalnega direktorja RTV SLO, ki je te dni uporabil diskrecijsko pravico in zavrnil odločitve komisije za ocenjevanje celovečernih filmov, ki naj bi jih podprla RTV, je na svojem facebook profilu zapisala Majda Širca, avtorica dokumentarnih filmov, oddaj o filmu in nekdanja ministrica za kulturo.

"Ker so odločbe (po skoraj letu dni, odkar je bil razpis objavljen) sedaj podpisane in so jih producenti najbrž že prejeli, je končno jasno, da je generalni direktor odločal mimo komisije. Ta je namreč dodelila skoraj najvišjo oceno filmu Črna mati zemla in ga predlagala v sofinanciranje v višini ca. 150.000 evrov. Direktor je z dvomljivimi in po mnenju komisije spornimi argumenti (komisija je večkrat utemeljevala kakovost in nespornost projekta) filmu odvzel skoraj ves denar in ga tako posredno ubil.

Bodo navedbe, s katerimi bo v ponedeljek na seji pojasnjeval, zakaj ne želi filma enega najboljših slovenskih režiserjev, slišane, ali se bodo stopile v (pre)moči svetnikov, ali pa mu bodo tiste svetnice in svetniki, ki verjamejo v film, pojasnili, da njegova odločitev ni v prid filmski produkciji?!

Se bodo tam sedeči zastopniki javnosti, umetnosti in slovenskega filma strinjali, da nekdo, ki mu filmsko polje ni dovolj blizu, z lahkoto zaobide tehtno utemeljeno in strokovno podprto oceno komisije?" se sprašuje Majda Širca o usodi filma, za režijo katerega je bil izbran Rok Biček.

Predsednik programskega sveta Ciril Baškovič je za Večer potrdil, da je pod točko "razno" ponedeljkove seje res napovedana tudi obravnava odločitve direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ker sta prej samo dve točki, bo podpora oziroma ukinitev podpore Črni materi zemli skoraj zanesljivo prišla na vrsto. Svet se bo do problematike opredelil, vendar pa mnenje ali priporočilo sveta ni zavezujoče, je izpostavil Baškovič. Direktor o svojih odločitvah mora seznanjati programski svet, ni pa mu treba upoštevati njegovega mnenja.

S kakšnim argumentom je generalni direktor podprl svoj predlog? Z argumentom, da gre za manjšinsko koprodukcijo. Vendar je Črna mati zemla po vseh kriterijih (večinsko lastništvo pravic, večinski delež financiranja) večinsko slovenski projekt. Finančna konstrukcija v višini 2,1 milijona evrov je bila zastavljena tako, da bi imela pri koprodukciji Slovenija 52-odstotni delež, Hrvaška 43-odstotnega in Avstrija 5-odstotnega. Projekt je na Hrvaškem avdiovizualnem (HAVC) centru dobil podporo za realizacijo v znesku 540 tisoč evrov, pri čemer je HAVC soglašal s takšnim finančnim načrtom.

"V Sloveniji smo zaprosili za maksimalni znesek – 800 tisoč evrov. Moramo pa vedeti, da Hrvaška ne bo prispevala samo 540 tisoč evrov, ki smo jih zagotovili prek razpisa za realizacijo. Na ves denar iz tujine, ki se bo porabil na Hrvaškem, bo HAVC izplačal dodatnih 30 odstotkov davčnih spodbud, temu znesku pa je treba prišteti že pridobljena sredstva za razvoj in sredstva Eurimages, tako da bo znesek Hrvaške na koncu 900 tisoč evrov. Bojazen, ki je bila v slovensko filmsko srenjo načrtno vnesena v raznih šank debatah, češ da bo slovenski denar porabljen za hrvaške filmske ustvarjalce, pa ne zdrži argumenta, ker bodo pri filmu delali tako slovenski igralci kot slovenski avtorji in filmski delavci, del filma se bo snemal v Prekmurju in na Viba filmu, v Sloveniji pa bo izvedena tudi vsa postprodukcija. Sredstva Slovenskega filmskega centra se lahko porabijo le v skladu s Pravilnikom o upravičenih stroških, ki jasno opredeljuje pravila igre, zato je nasedanje kolegov na ta gostilniški spin še toliko bolj nerazumljivo. Vodstvo SFC in HAVCA se je ob spremljanju razvoja projekta Črna mati zemla začelo pogovarjati tudi o tem, kako bi vpeljali shemo bilateralnega sodelovanja, ki bi omogočalo še lažje produciranje zahtevnejših filmskih projektov, saj jih ena sama država ne more sfinancirati oziroma niti ne dve državi po shemi večinske in manjšinske koprodukcije, ampak jih lahko realizirata le z enakovredno koprodukcijo," je režiser Rok Biček pojasnil že decembra lani v intervjuju v reviji Ekran.

A tudi dogovarjanje med SFC in HAVC se je nehalo, ker je SFC Črno mater zemlo kvalificiral kot večinsko hrvaški film. Rok Biček je zato na zavrnitev generalnega direktorja RTV SLO na naše vprašanje odgovoril samo, da gre za "nadaljevanje sage, ki se vleče s Črno materjo zemlo že dve leti na Slovenskem filmskem centru, kjer smo v blokadi".

Problem je, ker gre pri takšnem manevru tako rekoč za samouresničujočo se prerokbo: zavrnitev financiranja z argumentom, da gre za slovensko manjšinsko koprodukcijo, poruši finančno shemo. Z zavrnitvami je postal slovenski delež ne le manjšinski, ampak za zdaj minimalen.

Predvsem pa je problem, da se pri manipuliranju z več in manj sploh več ne govori o kdo in kaj. Črna mati zemla (2013) Kristiana Novaka je ne le roman leta in desetletja na Hrvaškem, gre za izjemno redko kombinacijo kakovosti in popularnosti, ki je prinesla romanu skoraj status nacionalne svetinje. Pa tudi slovenski prevod romana (delo je izvrstno opravila Đurđa Strsoglavec) je brez dvoma ena bolj branih prevodnih knjig že od izida leta 2015, lani je doživela ponatis. Ne le, da bi to lahko bil formalni zgled enakovredne koprodukcije, bil bi lahko zgled medkulturnega sodelovanja, ki bi prebil nacionalistično razumevanje kulture. Slovenski režiser režira zgodbo, ki je hrvaški nacionalni ponos!

In to vrhunski slovenski režiser. Po Razrednem sovražniku, prvem in edinem Bičkovemu igranem celovečercu, zaradi katerega so ga tudi izbrali za Črno mater zemlo, in celovečernemu dokumentarcu Družina, ki je med drugim dobil nagrado kritikov v Locarnu, lahko zdaj vidimo tudi kratki film Kazenski strel. To je napoved in zgostitev Črne matere zemle, posnel je enega ključnih zgodbenih momentov. Kdor ga je videl, se ne more spraševati, koliko slovenskih in koliko hrvaških sredstev je v njem in kak jezik pravzaprav govorijo igralci. Ker so za kaj takega preveč dobri, ker je film preveč dober in boleč.

Majda Širca je zapisala še: "... se bodo ostali filmski delavci, producenti in avtorji strinjali s tem, da so predmet diskrecije lahko jutri tudi oni sami? Kajti izzivov je kar nekaj: računica, da lahko zaustavljen denar pade v druge roke; da se včasih bolj obnese previdnost pred solidarnostjo ... In sploh, kdo vleče te nitke, ki so tokrat v črno mater zemlo pribile človeka, ki bi lahko drugo leto snemal, pa ne bo?"

Lahko to razumemo kot namig, da ne gre v osnovi ne za računovodski ne za nacionalistični problem, temveč za rivalstvo in oportunizem? Filmska srenja ima pred potrditvijo oziroma uveljavitvijo odločitve generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha še zadnjo priložnost, da se postavi na stran filma.