Svoj glas lahko oddate na Večerovi spletni strani ali osebno na projekcijah Letnega kina Minoriti. S tem se potegujete tudi za nagradi - podelili bomo namreč dvakrat po dve vstopnici za katerekoli od ostalih projekcij mariborskega letnega kina v avgustu.
Sedmi in zadnji od predlaganih filmov, ki čakajo na vaš glas, je Brez strehe in zakona francoske režiserke Agnès Varda iz leta 1985.
Kako si lahko drzne izstopiti iz tega nesmiselnega vsakdana, mi pa ne?
Vsi kdaj sanjamo, kako bi bilo živeti brez strehe in zakona. Zato film francoske cineastke Agnès Varda Brez strehe in zakona ne govori le o potepuhinji Moni, ampak o vseh nas. Osrednjo protagonistko na začetku filma najdejo mrtvo v jarku in tako jo šele retrogradno skozi spomine in zgodbe naključnih srečevalk in srečevalcev postopoma spoznamo. Ampak je to res ona ali so to zgolj projekcije in vtisi kmetov, profesoric, potepuhov, služkinj, lumpenproletarcev o njej in njeni odločitvi za svobodo? Na plano namreč poleg ganljivih pripetljajev in sočutja priplavajo tudi vsi možni predsodki in frustracije francoskega malomeščanskega podeželja. Le kako lahko nekdo pozimi spi na prostem; in to povrhu še ženska? Ali drugače: kako si lahko drzne izstopiti iz tega nesmiselnega vsakdana, mi pa ne?
Mona je s svojo neposrednostjo, neotesanostjo in odločnostjo tisti glas, ki marsikoga kdaj najeda, ko se sprašuje, kako bi bilo na svobodi. Takrat sanja o odprtih horizontih, skritih poteh, neprehojenih cestah in nenadejanih dogodivščinah. A Varda nikakor ne sanjari in poveličuje. Jasno pokaže, da je življenje na cesti ne le enkratna osvoboditev, ampak vsakodnevna in težka odločitev, ki ni posejana le z dogodivščinami in popolno svobodo, ampak samoto, nevarnostjo, nasiljem, lakoto, sramoto, mrazom … Mnogi se zanjo odločijo, ker nimajo druge izbire, ker jo čutijo kot nujo. Življenje v lažni družbi zanje postane nevzdržno, zato se raje odločijo za samoto, podajo se na pot, iskanje – mogoče celo v beg. Film se tako dotika temeljnih človeških dilem med svobodo in samoto, samostojnostjo in varnostjo, sanjami in kruto realnostjo …
Začetnica novovalovske filmske revolucije Agnès Varda je s svojim edinstvenim pristopom, iz katerega so črpali tudi Truffaut, Godard in drugi sloviti francoski filmarji in teoretiki, zbrani okrog revije Cahiers du Cinéma, mojstrsko prepletla igrani in dokumentarni film, zgodbo in dokument, film, slikarstvo, kiparstvo, psihologijo in filozofijo. Brez strehe in zakona velja za enega vrhuncev njene kariere, ki se ponaša tudi z mojstrsko fotografijo, izjemno glasbo in čudovitimi detajli, ki zaznamujejo njen prepoznaven slog, s katerim gledalko in gledalca prepušča toku čustev, občutkov in asociacij. Zanj je med drugim prejela tudi zlatega leva za najboljši film na Beneškem filmskem festivalu.
