Nagrada in listine, poimenovane po pesniku in bibliotekarju Janku Glazerju, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za vrhunske dosežke na področju umetnosti in kulture. Danes, na rojstni dan Janka Glazerja, je Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad razglasil letošnje prejemnice in prejemnika nagrade in listin. Podelitev bo 5. aprila v Minoritski cerkvi.
Odbor in kriteriji
Predsednik Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad dr. Miran Štuhec (člani so Irena Gajser
Branislav Rajić, Janez Ujčič, Mateja Dover Emeršič, Jelka Vrečko, dr. Karmen Teržan Kopecky, Aleš Osrajnik in Nikolaj Sajko) je ob razglasitvi nagrajenk in nagrajencev predstavil tudi letošnjo statistiko ter kriterije, po katerih so odločale strokovne komisije in odbor.
Na razpis je prispelo 23 predlogov, 10 za nagrado in 13 za listine. Komisije in odbor so - ne le letos, temveč vselej od leta 2020 - izbrali ustvarjalce in ustvarjalke, ki so prispevali k "mariborski kulturni in umetniški identiteti"; ki jih odlikuje "estetska integriteta"; ki so vplivali na sočasno umetniško in kulturno produkcijo in jo spodbujali, in to ne le v mestu. "Nagrajevali smo, kar je presegalo to sceno," je rekel predsednik odbora, in je prispevalo k vključevanju tega prostora v slovenski in srednjeevropski milje.
Izbirali so stvaritve, v katerih "forma ni prevladala nad vsebino", temveč sta bili v simbiozi oziroma je forma ostajala v mejah iskrene avtorjeve artikulacije. "Vedno je šlo za iskrene strokovno in moralno podprte odločitve."
Priznanje za zgodovinjenje subkulture
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine prejme Uroš Dokl, muzejski svetovalec,
kustos in vodja pedagoškega programa v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, in sicer za projekt o zgodovini rolkanja v Mariboru. Rezultat njegovega dela je zasnova in uresničitev projekta dediščinjenja sodobne mariborske urbane kulture. Rezultat tega sta izjemno uspešna, odmevna in za celovito podobo mariborskega urbanega prostora ključna muzejska razstava Sk8tam, torej sem ter dokumentarni film Maribor Retrosk8tiva v letih 2022 in 2023. "S kulturološkim vpogledom, ki preži za fenomeni vsakdanjega življenja, (popularne) kulture in umetnosti, je razkril dediščinski potencial družbenokulturnih dinamik civilne iniciative v Mariboru in vztrajen angažma tistih akterjev, ki so pred tremi desetletji začeli rolkati po mestnih ulicah ter rolkanje pripeljali do točke, da je danes Maribor eno najpomembnejših rolkarskih središč v državi. /.../ Dolgoročni cilj beleženja še ne dovolj prepoznane nesnovne urbane kulturne dediščine, ki jo je ustvarila subkultura rolkanja, pomeni pluralizacijo dediščine, ki tako ne bo šla v pozabo," je med drugim zapisano v utemeljitvi priznanja.
Priznanje za spoštovanje, čudenje, navdušenje nad naravo
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju likovne umetnosti prejme Gregor Pratneker. Akademski slikar je leta 2012 pri prof. Zmagu Lenardiču in prof. Jožefu Muhoviču končal študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, izpostavljamo razstave Barve pomladi (2022) v razstavišču Vetrinjski dvor v Mariboru; Umetnost v prostoru 2022 v Galeriji ZDSLU v Ljubljani; nato Le Salon des Artistes Francais (2022 in 2023) v Grand Palais v Parizu; Modra črta: Od renesanse do novih medijev v Kibli Portal v Mariboru (2022); Art Circle jesen 2023 v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. "Umetnostna zgodovina ga sicer uvršča med lirične krajinarje, a na njegovih platnih prepoznava dinamično prepletanje elementov impresionističnih in ekspresionističnih reminiscenc ter fauvizma. Z obilico žarkih čistih barvnih nanosov, rastrskih posegov, ploskovitih nanosov, čistih komplementarnih in suplementarnih barv, z igro svetlobe in sence ter s specifično figuraliko postavlja pred gledalca enigmo in mistiko 'ubiquitousa', sveta in duha. Ob tem njegova dela jasno izražajo, da je velik poznavalec likovne govorice in njenih psiholoških učinkov ter subtilen premišljevalec človekovega čutenja in empatije. Pratnekerjev likovni opus zadnjih dveh let kaže neizmerno spoštovanje, čudenje, tudi navdušenje nad naravo in življem nasploh; takšen je poglobljeno estetsko doživetje," je med drugim zapisano v utemeljitvi.
Priznanje zlasti za izvajanje novitet slovenskih ustvarjalcev
Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju glasbene umetnosti prejme Nika Gorič, ki velja za eno najvidnejših sodobnih slovenskih sopranistk. "Umetniška pot te izjemne umetnice je raznolika, saj v strnjenih časovnih obdobjih uspešno nastopa tako s koncertnimi programi kot z opernimi vlogami. To zahteva odlično tehnično podkovanost ter sposobnost sočasnega poglobljenega študija vlog in partitur. /.../ Doma in v tujini se predstavlja z deli svetovne ter slovenske glasbene literature; še posebej pomembno je, da izvaja novitete slovenskih ustvarjalcev," piše v utemeljitvi. Nika Gorič je v zadnjih letih uspešno nastopala v opernih gledališčih SNG Maribor in SNG Ljubljana, v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji idr. V mednarodnem prostoru izpostavljajo nastope na koncertnih odrih, kot so Konzerthaus Berlin, Radio France Musique v Parizu, festival Bellerive v Ženevi, Alte Schmiede Kunstverein na Dunaju in Opera Frankfurt. Vloge Gilde (Rigoletto), Evridike (Orfej v peklu), Adele (Netopir), Christel (Ptičar), Polly (Opera za tri groše), Amore (Orfej in Evridika) so bile ocenjene z najvišjimi ocenami relevantne glasbene kritike. Vrhunci lanske sezone so debi v frankfurtski operi pri krstni izvedbi opere BIuehen Vita Žuraja z orkestrom Ensemble Modern in v režiji Brigitte Fassbaender. Izpostavljajo tudi recital v Konzerthaus v Berlinu ter nastop v Beethovnovem Egmontu z orkestrom Camerata Salzburg.
Nagrada za dela, ki sporočajo trdno vero v naravni red stvari
Prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2024 je akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Nagrajenka je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Njen opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, tapiserije, je avtorica več vitrajev, med katerimi so najbolj znani v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori. "Kmalu po končanem študiju je poetiko temnega kolorita Gabriela Stupice nadomestila s svetlejšimi toni, z estetiko detajla in privlačnostjo vsakdanjih motivov. Zanimiv je na primer cikel z motivi svetilk, žarnic oziroma svetlobnih teles s konca sedemdesetih let 20. stoletja, kjer je barva postala nosilka svetlobe. Kasneje je opustila oljno tehniko in jajčno tempero ter začela slikati z akrilom. Bistveni premiki so nastali tudi na ravni motivne konfiguracije, ko slikarko prevzame rastlinski svet. Z njim osrednje mesto postopoma pridobiva intimistično razpoloženje, reprezentirano predvsem skozi različne vegetabilne akcente, podložene s prefinjenim dialogom realnega in nadrealnega, racionalnega ter čustvenega. Strokovno in laično javnost je slikarka večkrat presenetila z močno povečanimi rastlinskimi podrobnostmi, naslikanimi z akrili na razmeroma velikih platnih. V osemdesetih letih 20. stoletja je postal njen dominantni medij papir, osnovni akvarel v kombinaciji z barvnimi tuši, svinčniki in pasteli. Med njimi so v drugi polovici desetletja presežek risbe s tušem, ki jih je navdahnila pohorska krajina. Smreke, denimo, so jo močno pritegnile z vertikalnimi debli in gostimi bogatimi krošnjami, skozi katere žari magična svetloba sonca, ki odpira pogled v temnih likovnih gozdnih vedutah in tvori čutne kompozicije. Slikarkin realizem prepoznavnih motivov, ta pogosto upodablja cvetje in naravo, se giblje na robu abstrakcije. Risbe so zaznamovane z njenim lastnim energetskim nabojem in s sproščeno potezo na belem papirju. V zadnjem obdobju svojo ustvarjalno silo usmerja v presenetljive risbe z barvnimi svinčniki, zdaj barve niso, kot je to bilo v zgodnjem ustvarjalnem obdobju, samo variiranje svetlobnih učinkov, marveč tvorijo celovit slikarski izraz. Pomembno je, da iz njenih slik pravzaprav nikoli ni mogoče prepoznati v slovenski umetnosti razmeroma pogoste simbolike tragičnega minevanja, marveč nasprotno, njena dela sporočajo trdno, morda celo optimistično vero v naravni red stvari. Tudi takrat, ko se umetnica sooča z minljivostjo, jo sprejme dostojanstveno in suvereno.
Poleg Umetnostne galerije Maribor, ki hrani večino ustvarjalnega opusa Ide Brišnik Remec, zasledimo več deset njenih del tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kar je brez dvoma dokaz več, da je slikarka ena najvidnejših slovenskih umetnic zadnjih desetletij," so zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo.
Rastlinski svet nam je enakovreden
"Kot slikarka se ne osredotočam samo na zunanje, temveč raziskujem tisto, kar je za tem. To je pomembno povsod, še posebno pa v slikarstvu! Četudi mi je rastlina všeč, to naposled še ne pomeni, da jo lahko tudi narišem - če z njo nimam stika, če je ne doživim, če me nekaj ne pritegne in privlači, ne gre. Vse rože, ki stojijo v moji sobi, so tudi moji modeli. Danes sem odvisna od tega, kar mi prinesejo drugi (včasih mi prinesejo lepe reči, a jih zaradi umanjkanja stika ne morem narisati). Tudi s fotografijami si ne morem pomagati, ker je to mrtev material. Za ustvarjanje pred seboj potrebujem živo rastlino - najprej določim izrez oziroma detajl ter format, ki mu bo primeren, potem sedem in rastlino kakšno uro samo gledam. Na začetku ne vidim nič več kot čisto običajen človek - ko dolgo opazujem, pa uvidim stvari, ki jih prej nisem; opazim prosojnost, prelivanja v notranjosti, žilice, energijske tokove, izginjanje barve na enem koncu in žarenje barve na drugem. Ko sem delala še akrile na velika platna (nekateri so jih primerjali s popartom, čeprav primerjava ni povsem točna), sem izreze pogosto povečala do nerazpoznavnosti. Posnemati naravo ni bil nikoli moj namen, zato so tudi naslovi slik pogosto črke, šifre, številke ... Tudi gledalca želim nagovoriti k temu, da se pred delom ustavi. Slika naj deluje s svojimi izraznimi sredstvi, ne pa z zapisom pod njo! Rastline, ki predstavljajo tematsko srž mojega ustvarjanja, pa so zame enako kot ljudje živa bitja. Rastlinski svet nam je po mojem enakovreden."
(Ida Brišnik Remec v intervjuju v Večeru 8. oktobra 2023)
