Glazerjeve nagrade: Dve tretjini članov odbora poslej vidni kulturniki in umetniki

Med novostmi, ki jih je predlagal Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad na čelu z dr. Miranom Štuhcem, mestni svet pa sprejel, tudi tista, da se ne bodo več mešale nagrade za umetniško delo in kulturno organizacijsko
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Letošnji lavreati: Baletnik in koreograf Edi Dežman je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, listine za umetniške dosežke pa prevajalka Daniela Kocmut (levo), kiparka Metka Kavčič in operni pevec Martin Sušnik (desno).
Andrej Petelinsek

Dr. Miran Štuhec, predsednik Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad, v prvem mandatu je po letošnji podelitvi predstavil nekaj ključnih novosti. Lani decembra je v Večerovem intervjuju napovedal, da bodo skladno z realnimi možnostmi po triintridesetih letih podeljevanja opravili nekaj intervencij v Odlok o podelitvi Glazerjevih nagrad in priznanj. Te dni je obljubljeno uresničil. Kaj prinašajo novosti, ki jih je Mestni svet Mestne občine Maribor na osnovi nujnih intervencij Odbora za Glazerjeve nagrade potrdil 22. junija?

Morda najradikalnejša sprememba je, da se po novem ne mešajo več nagrade za umetniško delo in kulturno organizacijsko. Nagrade bodo poslej tri: nagrada in listina (kot je bilo do sedaj) ter priznanje. Slednje se podeljuje na tri leta za uspešno delo na področju posredovanja kulturnih vrednot, za organizacijsko delo, spodbujanje in razširjanje in tako dalje. Po višini denarne nagrade je priznanje enako listini. Sicer pri višini denarne nagrade ni sprememb.

Dr. Miran Štuhec 
Igor Napast

Novosti bodo tudi v tistem delu, ki je bil v preteklih letih vreden največ kritik, da se namreč pri strukturi članov premalo upošteva strokovnost, poznavanje umetnosti in polj kulture in da je preveč politikov v odboru. Po novem je takole: v Odbor mora biti imenovanih "najmanj dve tretjini najvidnejših strokovnjakov s področja kulture in najuglednejših umetnikov".

Odpravljene so tudi datumske oziroma rokovne nejasnosti okoli razpisa in predvsem pri obdobju, ki se upošteva za listino (zadnji dve leti pred vsakoletnim razpisom) oziroma priznanje (podeli se na vsaka tri leta, in sicer največ eno priznanje).

Člani Odbora za svoje delo niso honorirani, predviden pa je honorar za člane strokovnih komisij. Proračuna za nagrade tudi niso povečali.

Spomnimo: v Odboru za podeljevanje najvišje nagrade v kulturi v Mariboru so še: Irena Gajser, mag. Branislav Rajić, Janez Ujčič, Mateja Dover Emeršič, Jelka Vrečko, dr. Karmen Teržan Kopecky, Jure Žnidarič in mag. Klemen Brvar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta