Klara Širovnik
Nikolaj Beer v ateljeju
Pogovarjali smo se z nagrajencem Prešernovega sklada, akademskim slikarjem Nikolajem Beerom. Pogovor z umetnikom je potekal na njegovem domu na Izlakah. V svojem slikarstvu se sicer nenehno vrača na rodno Goričko in k domači njivi, ki je zanj pomemben motiv.
Obenem pa odločen del njegovega opusa zasedajo portreti. "Nimam rad, da mi kdo govori, kako naj portret zgleda! Ženske bi rade bile Liz Taylor, moški pa nekaj primerljivega. Tega ne moreš doseči. Na portretu morava biti vi, ki ste portretirani, in tudi jaz, ki sem portretist. Tudi nekaj mojega mora biti zraven! Če človeka dobro spoznaš, vidiš, kaj se skriva za njegovim obrazom, če imaš za to oko, je na portretu tudi človekov karakter in celo tisto, kar človek niti ne bi hotel, da je opazno. Malo smo tudi psihologi. Ljudje me vprašajo, zakaj sem nekaj naredil tako ali drugače - na sliko vedno vtisnem delček sebe."
Obenem pa odločen del njegovega opusa zasedajo portreti. "Nimam rad, da mi kdo govori, kako naj portret zgleda! Ženske bi rade bile Liz Taylor, moški pa nekaj primerljivega. Tega ne moreš doseči. Na portretu morava biti vi, ki ste portretirani, in tudi jaz, ki sem portretist. Tudi nekaj mojega mora biti zraven! Če človeka dobro spoznaš, vidiš, kaj se skriva za njegovim obrazom, če imaš za to oko, je na portretu tudi človekov karakter in celo tisto, kar človek niti ne bi hotel, da je opazno. Malo smo tudi psihologi. Ljudje me vprašajo, zakaj sem nekaj naredil tako ali drugače - na sliko vedno vtisnem delček sebe."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
