Petra Zemljič
Nejc Prah prejme nagrado Prešernovega sklada za oblikovalske dosežke zadnjih treh let. Kot piše v utemeljitvi, je njegov jezik "fascinantni hibrid ilustracije, tipografije in fotografije". Nejc Prah je študiral vizualne komunikacije na ALU v Ljubljani, magistrski študij pa je nadaljeval na Yale University School of Art v ZDA. Po koncu študija se je preselil v New York, kjer je delal za Bloomberg Businessweek. Od lani je spet v Ljubljani, kjer razvija svoj studio.
Med drugim ste navdušili z vizualno podobo 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka ter s samostojno razstavo Mal za hec, mal za res, ki smo jo leta 2018 videli tudi v Vetrinjskem dvoru. Kaj vam pomenijo nagrade, sploh zadnja, nagrada Prešernovega sklada?
"Super je, da dobiš nagrade. Vsaka nagrada je fajn, sploh zadnja, ker ni specifična, oblikovalska, ampak bolj odmevna. Še moji starši jo poznajo. Ponavadi so rekli, aha, kaj pa je to, za kaj si jo dobil, kje, kaj se dogaja ... Nagrado Prešernovega sklada sem dobil za zadnja tri leta delovanja. Grafični bienale je bil super izkušnja, večji projekt, ki pa sem ga delal sam. Izvedba bienala se je izšla s selitvijo domov. Rekli so mi, da moram biti v Sloveniji vsaj mesec dni pred otvoritvijo, ne moreš delati na daljavo. Tudi ameriški vizum je bil tik pred iztekom, zato je bila odločitev lahka. Prej sem večinoma delal na manjših projektih, zato je bil bienale izziv. Ne le časovno, tudi konceptualno. Moraš vedeti, kako boš gradil podobo skozi čas; prvi napovednik je bil februarja, zadnji pa septembra."
"Če hočeš, da je videz legitimen, počakaj petdeset let"
