Nina Medved: "Lirska subjektka hodi po svetu, opazuje otroke na ulici med igro, usode mam, potem pa začne upirati fotoaparat tudi proti sebi, v poeziji in v fotografiji začne ustvarjati avtoportrete, tako pa zgradi ta nenavadni družinski 'album' pesmi in fotografij."
S pesnico in fotografinjo Nino Medved ob njeni drugi pesniški zbirki Rodna doba, v kateri je dala na tnalo lastna ponotranjena prepričanja in družbeno sprejete mite o ženski in materinstvu.
"Lirska subjektka hodi po svetu, opazuje otroke na ulici med igro, usode mam, potem pa začne upirati fotoaparat tudi proti sebi, v poeziji in v fotografiji začne ustvarjati avtoportrete, tako pa zgradi ta nenavadni družinski 'album' pesmi in fotografij."
"Kakšna prekleta svoboda za ženske, kakšen uspešen zaključek feminizma naj bi bil to?"
"Načrtovanje družine se vse bolj plasti, vključuje vse več dilem, vprašanj, stisk, travm in stigem. Ki niso pol toliko boleče, ko opustimo mit in romantične ideje o tem."
"Še zmeraj je mogoče biti človek in ne le samohodna gmota podob o družbenih pričakovanjih z odprto denarnico."
"Lirska subjektka hodi po svetu, opazuje otroke na ulici med igro, usode mam, potem pa začne upirati fotoaparat tudi proti sebi, v poeziji in v fotografiji začne ustvarjati avtoportrete, tako pa zgradi ta nenavadni družinski 'album' pesmi in fotografij."
"Kakšna prekleta svoboda za ženske, kakšen uspešen zaključek feminizma naj bi bil to?"
"Načrtovanje družine se vse bolj plasti, vključuje vse več dilem, vprašanj, stisk, travm in stigem. Ki niso pol toliko boleče, ko opustimo mit in romantične ideje o tem."
"Še zmeraj je mogoče biti človek in ne le samohodna gmota podob o družbenih pričakovanjih z odprto denarnico."