(INTERVJU) Nino Flisar: Avgust Demšar in Tadej Golob sta za bralno kulturo naredila več kot akcije za podporo branju

Kako to, da ste se odločili, da boste s festivalom podpirali (promovirali, raziskovali) domače žanrske literarne izdelke? (V zadnjem obdobju smo dobili kar nekaj žanrskih festivalov v drugih medijih, zlasti filmskih, ampak ne slonijo samo na domači produkciji, ta je bolj za začimbo ...) Seveda pa se zdi skoraj logično, da začenjate s kriminalko, ki je zadnja leta na Slovenskem res zaživela ...

"Žanrska literatura je bila med bralci tako imenovane resne literature od nekdaj postavljena na stranski tir, kot lahkotno branje, namenjeno predvsem zabavi in kratkočasenju, mnogokrat označena za kič, šund, plažo. Številni avtorji skozi zgodovino so sicer presegali to delitev in rahljali meje, predvsem na področju kriminalnega romana in znanstvene fantastike, dosegli so veliko slavo in postali del globalne popularne kulture.

Tudi slovenska literarna zgodovina se dolgo časa ni kaj dosti ukvarjala z žanrsko, ali kot jo je (nekoliko slabšalno) poimenovala - trivialno literaturo, ki pa je nastajala od druge polovice 19. stoletja in je imela svoj krog bralcev. A priznati je treba, da so slovenski bralci posegali večinoma po tuji žanrski literaturi, občutek je bil, da imajo celo predsodke do domače.

Slovenska kriminalka je doživela v zadnjem desetletju in pol svoj preporod, kar potrjujejo izjemna priljubljenost in branost romanov Avgusta Demšarja in Tadeja Goloba, njune nominacije za kresnika ter visoka gledanost TV-serij Jezero in Primeri inšpektorja Vrenka, posnetih po njunih romanih. Oba navedena avtorja sta bila letos po podatkih Cobissa s svojimi kriminalnimi romani skupaj izposojena več kot 30.000-krat. Skratka za bralno kulturo sta naredila več kot najrazličnejše akcije podpore branju, saj sta k branju vrnila del populacije. Obenem z njima pa so se kriminalk lotili še številni drugi avtorji, Mojca Širok, Mirt Komel, Irena Svetek, Jure Godler idr. - pisanje kriminalk je postalo precej priljubljeno, loteva se jih vse več uveljavljenih avtorjev. Slovenci so se zaljubili v domačo kriminalko in kar nekako logično je, da se je pojavila ideja za prvi festival žanra, ki je v svoji prvi izdaji postavil v fokus slovensko kriminalko. Moči pri njem sta združila mariborska Založba Pivec in Ministrstvo za propagando iz Slovenske Bistrice, ki je v letih 2015-2020 že organiziralo mednarodni festival krimi & noir literature z istim imenom. Obenem v Sloveniji obstaja že 17 let filmski žanrski Grossmannov festival fantastičnega filma. Oboje nam je dalo pogum, da poskusimo še sami z literarno-filmsko verzijo festivala. Seveda pa je vsaka vzpostavitev tovrstnega festivala vedno tvegano dejanje, subvencije so omejene, sponzorji redki, da bi se festival financiral sam, pa je znanstvena fantastika. S festivalom hočemo narediti čim boljši pregled tega, kar trenutno ponuja slovenska kriminalka, in to predstaviti širšemu občinstvu. Po drugi strani pa tudi s teoretičnega vidika na dveh okroglih mizah pojasniti fenomen slovenske kriminalke, zakaj je naredila preboj ravno zdaj, s kakšnimi besedili, zakaj jo bere toliko ljudi in kakšne bralske/gledalske potrebe zadovoljuje."

Vidim, da boste posebno pozornost namenili vašemu hišnemu avtorju Avgustu Demšarju. Pripravljate (ob ogledih serij in pogovoru) še kakšno presenečenje?

"K odločitvi za festival je v prvi vrsti pripomoglo to, da pri nas svoje knjige izdaja Avgust Demšar. Po mnenju mnogih, s svojo konstantno kvalitetno knjižno produkcijo, glavni krivec za vzpon slovenske kriminalke. No, tudi uspeh TV-serije Primeri inšpektorja Vrenka, za katero je pripravil scenarije in ki si jo je ogledalo okrog 800.000 Slovencev, nas je prepričal, da potrebujemo tak festival. Mnogi ljudje si želijo serijo ogledati še enkrat, a trenutno ni dostopna, tako bo naš festival enkratna priložnost za vse, ki bi si jo ogledali še enkrat ali pa sploh prvič. Ker je dogajalni prostor Maribor in filmska fotografija odlična, bo zanimanje za ogled sumljivo 'lepega' mesta ob Dravi na filmskem platnu s strani njegovih občanov gotovo veliko. Ob tem bo mogoče na sobotni projekciji prisluhniti pogovoru s filmsko ekipo, tudi s filmskim Vrenkom Dariem Vargo in režiserjem Borisom Jurjaševičem. Nedvomno bo zanimiv tudi pogovor s Tadejem Golobom, Avgustom Demšarjem in starosto slovenske kriminalke Tonetom Frelihom. Sprehod po poteh Martina Vrenka bo obvezen za vse ljubitelje Avgusta Demšarja, saj jih bo avtor osebno vodil po lokacijah iz svojih romanov. Mnoge najbolj preseneča, da bodo vsi dogodki brezplačni, ker pa se zavedamo, da živimo v potrošniški družbi, in ker ne bi radi povzročali potrošniške deprivacije, bo ves čas festivala potekal knjižni sejem, na katerem bodo obiskovalci lahko po ugodnih cenah izbirali med veliko večino produkcije kriminalk, ki so izšle pri slovenskih založbah."

Kam pa boste šli predvidoma potem? V čem smo še močni? Fantazija, znanstvena fantastika morda? In, boste ob žanrih, ki sem jih omenila, segli tudi k tistim, ki - pogojno rečeno - veljajo za intelektualno inferiornejše? (Romance na primer ...)

S tem, da smo festival okvirno poimenovali kot žanrski, si nismo hoteli zapreti vrat, da se morda v naslednji letih ne bi posvetili še slovenski znanstveni fantastiki, ta bi si s svojo produkcijo in kakovostjo vsekakor zaslužila pozornost. Ali pa zgodovinskemu, pustolovskemu, (avto)biografskemu romanu, tudi ta je zadnje čase vse bolj prisoten. Ali pa fantastiki, tudi ta ima veliko privržencev, čeprav predvsem tuja. O tem, da bi na festival pripustili tako imenovane ljubiče, pa ne razmišljamo, nam nekako niso blizu. A pri uspehu slovenske kriminalke oziroma kriminalke vobče pri nas se lahko zgodi, da festival trajneje ostane na področju kriminalke oziroma morda dobi mednarodni značaj s tujimi gosti. Vsekakor pa bi v prihodnje festival radi z dogodki razširili po celotni Sloveniji, saj so ljubitelji žanra vsepovsod. Pogovarjamo se že z določenimi akterji v Novem mestu, Celju in Ljubljani o morebitnem sodelovanju."