Kako poročiti denar in umetnost

Petra Zemljič Petra Zemljič
12.09.2019 16:12

Na debati o novih možnostih promocije nakupovanja umetniških del v Umetnostni galeriji Maribor

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Debata o preživljanju umetnikov. Od leve Zora Stančič, Žiga Kariž, Matija Bobičić, Nenad Cizl in Simona Vidmar
Andrej Petelinsek

Ob zaključku projekta Art for sale/sodobna umetnost na prodaj ter prodajne razstave Papirnate zadeve je Umetnostna galerija Maribor (UGM) gostila štiri slovenske umetnike, ki so delili izkušnje in strategije za prodor in obstanek na umetniškem trgu. Sogovorniki so se posluževali zelo raznolikih metod – od uveljavljenega modela predstavitve na mednarodnih art sejmih in zastopstva mednarodne galerije do samoorganiziranega prodora na tržišče v ZDA, sodelovanja na pop-up prodajnih razstavah do samoprodaje na družbenih omrežjih in tako naprej. Projekt je nastal ob podpori Centra za kreativnost, debato je krmarila kustosinja Simona Vidmar.
Žiga Kariž, ki deluje na presečišču likovnih umetnosti, konceptualne umetnosti in novih medijev, razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru, leta 2003 je na Beneškem bienalu zastopal Slovenijo. Od leta 2010 je profesor slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Skupaj z Janezom Janšo in Janezom Janšo je solastnik zaščitene blagovne znamke Janez Janša®. Skupaj z Viktorjem Bernikom, Vasjo Cenčičem, Draženom Dragojevićem in Jaro Vogrič vodi artist run platformo Made in China/GalerijaGallery. Made in China je projekt, star šest let, vzpostavili so ga v času, ko se je slovenski prostor začel zavedati sprememb, izpostavlja Kariž. Ideja je bila vzpostavitev nove publike. Zato je Bernik povabil umetnike prijatelje, naj prispevajo dela, ki bi prenesla nizko ceno, prijazno za študenta, hkrati pa bi reflektirala to specifično, nelagodno razmerje med umetnostjo in denarjem. "Serija obsega že nekaj del. Dela smo uspešno prodali povsod, kamor smo šli, samo v Sloveniji ne. To je umetniški projekt, ki je popolnoma neprofiten, v tem času pa ga povezujemo s prostorom, ki se imenuje GalerijaGallery, razmišljamo pa o tem, kako temu specifičnemu procesu prodajanja umetniških del vbrizgati nekaj naboja, ki ga lahko prenese umetnost," o novem promoviranju ideje nakupovanja umetniških del po dostopnih cenah in preizpraševanju razmerja med umetnostjo in denarjem razmišlja Kariž, umetniški potencial vidi v poroki med njima.

"Prodajam sam"

Žiga Kariž: "Zelo veliko ljudi se zaveda, da bi se dalo nekaj narediti, a do zdaj še nisem naletel na platformo, ki bi bila zame zanimiva."
Zora Stančič: "Že par let ne živim od umetnosti, če se kaj proda, je to čisto slučajno. Ko sem se začela ukvarjati z grafiko, je izgledal ta poklic za uspešne umetnike zelo dobičkonosen."
Debata o preživljanju umetnikov. Od leve Zora Stančič, Žiga Kariž, Matija Bobičić, Nenad Cizl in Simona Vidmar
Andrej Petelinsek

Moč marketinga

In kako sploh mladi umetnik brez institucionalne podpore in daljšega CV-ja pride do samostojnih razstav v New Yorku, Los Angelesu ...? "Kot učitelj sem imel zaprta vrata, nihče ne potrebuje profesorjev likovne umetnosti, ker se program vedno bolj krajša. Potem sem opravljal neka manjša opravila, kot je denimo delo v recepciji. Pa ni šlo. Zato sem si rekel, zdaj pa bom poskusil malo bolj zares slikati. V Sloveniji sem vedel, da ne bo šlo. Ustvaril sem instagram profil, naredil dobre fotografije, natančno napisal dimenzije, barve in tako naprej, potem pa sledil le tistim, ki so me zanimali - ne znancem, ki jih poznam iz kafiča. In prišel je dan, ko se je oglasil prvi galerist."
Nenad Cizl je po študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje delal kot samostojni grafični oblikovalec. Sodeloval je z večino slovenskih oglaševalskih agencij. Za svoja dela je prejel domača in tuja priznanja, z ilustracijo pa se resneje ukvarja zadnjih pet let, redno pa prodaja na pop art razstavah in spletnih omrežjih. Nekoč je bil prepričan, da se bo z grafičnim oblikovanjem pri 37 letih upokojil in nikoli več sedel za računalnik, a ni tako.

Nenad Cizl: "Imam več naročnikov za ilustracije, a račune še vedno plačujem z oblikovanjem. To je moč marketinga."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta