Kantfest v Rušah: Jani Kovačič v koraku s časom

Andrej Vilčnik, Duo Zajtrk, Primož Vidovič, Jernej Dirnbek in Davor Klarić, Matej Krajnc, Pat Tern, Lilly Drumeva in Krasi Parvanov iz Bolgarije, Astor Lajka iz Srbije in Sanja Cin iz Bosne, ki živi Veliki Britaniji, so včeraj s Kantfestom odprli festival letni oder Ruše. Gost večera je bil Jani Kovačič, pesnik, kantavtor, profesor filozofije na bežigrajski gimnaziji in na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. Najbolj znan po pesmih Škofljica, Delam, Žare Lepotec, Majhen sem bil, Revolucija, Kakšen pa si, a iz njega še vedno vrejo aktualne teme in pesmi.
Kovačič je tisti, ki nas je že pred desetletji opozoril, da bomo v naslednjem sistemu slabše plačani še več delali. Da danes ljudje svojo identiteto kupujejo, da lastnina, ki si jo izmislil zahodni svet, razdvaja (v nebesih je ni), da imamo nevidni vseprisotni nadzor. Da je svet gluh za človekove pravice, da se moramo znebiti shematizma, neoliberalizma in stalinizma, da narodne identitete ne moremo graditi na narodno-zabavni glasbi in nogometnih navijačih, katerim so Slovenci sovražna navijaška skupina.

Pesniki iz Avstrije, Hrvaške, Bolgarije, s Kosova

"Kantfest je festival odličnih kantavtorjev, ki se razdrobljeni izgubljajo v poplavi estradne muzike," o Kanfestu reče prvi iz ekipe Peter Andrej. Ta je tudi osrednja organizatorska moč Združenih držav poezije (ZDP), ki bodo v torek na odru Tržnica Triglav v Rušah združile nastope naše Rezke Kanzian iz Avstrije, Fahredina Shehuja s Kosova, Ivana Hristova iz Bolgarije, Ljubico Ribič in našega Milana Novaka iz Varaždina, Valeria Orlića z Reke ter Bredo Slavinec, Bojana Sedmaka, Zdravka Dušo, Jureta Potokarja in druge. Začelo se bo ob 22. uri z nastopom mariborske skupine Nea, nastopil bodo še Petar Čuhov iz Bolgarije, po branju poezije bodo igrali Strici iz ozadja. ZDP se bodo zaključile v nedeljo z nastopom nagrajencev Kantfesta na odru Pod goroj, tam bo glasbeni gost Vlado Kreslin z Malimi bogovi.

Kudi in predstave za otroke

V ponedeljek bo na Triglavu predstava plesalk orientalskega plesa. Vsak dan se bodo na odru v parku pred občino predstavljala kulturno-umetniška društva iz občine. Tam bodo od torka tudi vsak dan ob 18. uri predstave za otroke, predstavila se bodo gledališča Makarenko, KuKuc, Kolenc in Agica Kovše.
Letni oder Ruše se tudi letos ni odrekel estradni zvezdi iz sosedstva. Ker ljudje pridejo, je gotovo dober argument. Če z zbranim denarjem financirajo dobre, a nekomercialne sporede, je še bolje. Če namenijo za te zvezde davkoplačevalski denar, namenjen kulturi, je čudno. O tem, da ne bo videti dušebrižniško, ampak mnenje za racionalni razmislek, bi bilo dobro še enkrat omeniti Janija Kovačiča. "Forma osamosvojitvenih prireditev v Sloveniji je bil rokovski koncert," je rekel v enem od intervjujev. Imeli smo modernejšo logistiko od drugih, zato smo bili uspešni. "Hrvatje so se osamosvajali z estrado, z malomeščanskim pogledom na svet, Srbi s turbofolkom in s plitko ruralnostjo." Zakaj torej zdaj potrebujemo estrado in malomeščanstvo?