Kibla v Portalu v Valvasorjevi ulici v Mariboru danes odpira KIBLA2LAB, ki bo inkubator za ideje, njihov razvoj, načrtovanje in produkcijo na področju umetnosti, kulture, znanosti, tehnologije, gospodarstva, tudi ekologije. Na enem mestu bo mogoče prenašati znanje in izkušnje, tam bo vzpostavljena tehnična podpora za umetniške in kulturne projekte, sploh intermedijske. S projekti, ki jih v Kibli že zaganjajo, nagovarjajo študentsko, strokovno pa tudi širšo javnost ter izobraževalne in raziskovalne ustanove v Mariboru. Predstavitev bodo pospremile demo predstavitve pilotnih projektov, interaktivne simulacije v okoljih virtualne in navidezne resničnosti, predstavitev pilotnega projekta Ljubezenski stroj in umetniške prakse intermedijske umetnosti Valerie Wolf Gang.
Kibla je s tem programom del projekta RUK - Mreže centrov raziskovalne umetnosti in kulture, ki ga sicer izvaja Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, partner je še PiNA iz Kopra. Za povezovanje umetnikov, gospodarstva in lokalne skupnosti so slovenski protagonisti iz EU dobili 4,5 milijona evrov. Špela Pavli Perko, vodja projekta, poslanstvo vsega vidi v humanizaciji tehnologije. "Naša vizija je, da tehnologija koristi vsem, tako da je del vsakdanjega posla, vsakdanje kulture in vsakdanje skupnosti. Delamo za to, da ustvarjamo raznolike možnosti približevanja in uporabe tehnologije v vsakdanjem življenju," je izpostavila.
Virtualizacija dediščine
V Kibli se za zdaj osredotočajo na dva projekta: prvi je virtualizacija kulturne in industrijske dediščine, drugi je bolj ekološki, na temo mariborskega botaničnega vrta, kjer so v navezavi z biotehniško in tudi medicinsko fakulteto. Z novimi mediji naj bi podpirali razvoj kulturnega turizma, ki zanima nove generacije. Za ta namen so že pridobili laserski skener, s katerim so na primer posneli podzemne rove na Teznem, na tak način bi arhivirali in dokumentirali vso kulturno in industrijsko dediščino v mestu ali pa celo na kup spravili vso slovensko dediščino, nadalje želijo ustvariti spletno aplikacijo, posledično pa Slovencem dvigniti zavest, kaj vse obstaja in kaj sploh imamo.
Na kup bi lahko spravili vso slovensko dediščino
Virtualno plus resnično
Vodja mariborskega laboratorija je Žiga Pavlovič, ki ta prostor vidi kot tistega, ki bo vključil virtualno v resnično življenje. "Mladi danes so zelo v virtualnem svetu, zato je naš cilj združevanje, da se ljudje čisto ne ločijo. Ena smer v prihodnje je gotovo mirna tehnologija, nasprotna temu, kar imamo danes, da se v podjetniškem smislu dizajnirajo takšne aplikacije, ki ukradejo vso pozornost. Na tem sloni vsa digitalna tehnologija, mlade generacije so zrasle v pridobivanju sledilcev, merjenju socialnega statusa, prevzeli smo ta ameriški srednješolski način, kdo je popularen in kdo ni, vse to pa vpliva na psihosocialno stanje in tudi na družbo. Zdaj pa imamo možnost, da razvijemo drugačne oblike uporabniške izkušnje, in to težko delamo v obliki start-upa, kjer je glavni namen pridobivanje dobička nazaj. Naš dolgoročni cilj je dokazati drugačne oblike dizajna, ki ne slonijo na pridobivanju pozornosti in izkoriščanju ego stanja ljudi."
Kje so etični in moralni vidiki?
Borut Jerman, vodja projekta pri PiNI Koper: "V svetu, ki ga živimo in živi nas, je tehnologija izredno pomemben gradnik našega vsakdana. Na neki način nam pomaga komunicirati, posreduje nam znanje in tudi nadzoruje. Umetnosti je želja po svobodi inherentna, zato je vedno kritično obravnavala tehnologijo in njeno vseprisotnost. Tehnološki razvoj ima namreč premalo uvida v svoje učinke na družbene odnose, premalo se ukvarja z etičnimi in moralnimi vidiki. Tehnologija je iz orodja postala smoter razvoja, družba in njeni sistemi pa v tej tekmi izgubljajo. Potrebujemo socialne inovacije, potrebujemo družbeni napredek, ki ne bo temeljil zgolj na ekonomskih kazalnikih, ampak na drugih vidikih kakovosti življenja. Za vse. Umetnost, umetniki in njihovo mišljenje onstran ustaljenih okvirov so pogoj za ta napredek. Na PiNI se bomo v sklopu projekta ukvarjali z razvojem inovativnih izobraževalnih pristopov, inter- in transdisciplinarnim izobraževanjem, trajnostnim in sonaravnim turizmom ter vključujočimi družbenimi procesi. Tehnologijo moramo misliti v sklopu družbenih procesov, njenih družbenih vplivov in nevarnosti, saj lahko samo tako preprečimo nadaljnjo dehumanizacijo."