Petra Zemljič
Partnerji s področja sodobne raziskovalne umetnosti - Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona (vsi iz Ljubljane), Univerza v Novi Gorici - Akademija umetnosti, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto ter Mladinski kulturni center Maribor so se lani povezali v konzorcij, poimenovan konS in s tem vzpostavili sodelovalno platformo na diagonali zahodne in vzhodne kohezijske regije Slovenije. Projekt je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki jo financirata Slovenija in EU iz sklada za regionalni razvoj. Projektu za obdobje 2019-22 namenjajo 4,5 milijona evrov.
S projektom želijo vzpostaviti boljše pogoje za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji, dejavnosti pa se vsebinsko in strukturno dopolnjujejo z ustanovitvijo razvojno-raziskovalne in oblikovalsko-inženirske inštitucije, ki naj bi omogočala produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti in prevajanje umetniških idej v gospodarstvo. Cilj projekta je vzpostavitev sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inženirji za ustvarjanje rešitev za vključujočo družbo ter vzpostavljanje informacijsko-izobraževalnega sistema za različne družbene skupine, ki bodo opolnomočene za kritično rabo novih tehnologij.
Akademska in industrijska moč Maribora
Konkretno o projektu pa so - že pred epidemijo - spregovorili predstavniki partnerjev. Jurij Krpan navaja, da je projekt strateško razdeljen na tri nivoje: prvi je vzpostavljanje vozlišč po Sloveniji, za zdaj jih je pet, v partnerskih mestih. "Vzpostavljamo mrežo, ki bo sistemsko povezana in bo tako zmogljiva, da bomo lahko prepričali še druge regije, saj želimo biti državna mreža, v projekt pa želimo pripeti še čezmejna sodelovanja, da postanemo še regionalni igralec. Vzpostavljamo mrežo, ki misli po projektu še obstajati, saj verjamemo, da s tem ustvarjamo kritično maso ljudi, ki so naši sodelavci, in kritično maso publike, ki bo vedno bolj razumela naš namen. V 25 letih, odkar to počnemo, smo prišli strokovno zelo daleč, po civilnodružbeni plati pa nas ne pozna veliko ljudi. Zdaj imamo priložnost. Računamo na ljudi, ki hodijo na delavnice. V smislu kariernih perspektiv so oni tisti, ki bodo delali kompleksne stvari - umetniške, znanstvene, inženirske in tako naprej. Verjamemo in želimo si, da so te skupnosti povezane, s tem pa lahko vzpostavimo drug strateški nivo, to pa so laboratoriji, ki so bolj razviti prostori, in jih imamo že v Ljubljani. V Mariboru računamo na laboratorij, ki se bo ukvarjal z različnimi oblikami robotike, kibernetike. Maribor je močan po industrijski in akademski plati, zato bi lažje v tem mestu dobili partnerje, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v navezavi umetnost, znanost, družba. Če pa bi želeli ustvariti res močno razvojno-raziskovalno platformo, bi potrebovali še kaj, mogoče ekologijo, prihodnost hrane ... Predstavljamo si, da bi v šestih letih lahko dobili nekakšen FutureLab, kjer bi različni strokovnjaki bili dosegljivi za skupnosti in gospodarstvo. Nismo najboljši v novih produktih, smo pa boljši v socialnih inovacijah. Kar pomeni, da razmišljamo o tem, kako ljudi opolnomočiti v tem tehnologiziranem svetu ob etičnem, varnem, zdravem in trajnostnem načinu. Tehnologija nas zdaj uporablja, mi pa moramo doseči obratno. To so naloge, ki jih moramo vzeti v svoje roke. Imamo priložnost, da to nastane, ampak na način, da ostane. Tretja raven so torej laboratoriji za rešitve. Gospodarstvo morda ne razmišlja o aplikacijah bodočnosti, mi pa lahko vgradimo to logiko inovacij, ki so etične, vzdržne, človeku prijazne. To je seveda velika naloga, ker živimo v družbi, kjer ni kulture sodelovanja z umetnostjo in kulturo," opomni Krpan.
Umetniki so proizvajalci idej
Petra Vanič izpostavi umetniške projekte, ki tematizirajo sodobna vprašanja, teme in etične dileme, o katerih se ne pogovarjamo vsak dan in niso vsakodnevne novice. So pa aktualne za vse, predvsem za mlade, ki živijo v drugem svetu. Zato jih prevajajo v obliki delavnic. Če se le da, so tematsko vezane na umetniške projekte, kjer je umetnik uporabil določeno tehnologijo, v delavnicah pa kasneje pojasnjuje konkretno tehnologijo. "Naša ciljna publika so otroci, mladi, umetniki in splošna javnost. Začeli smo septembra 2019 in smo uspešni, delavnice so polne. Umetnike vidimo kot proizvajalce idej, ki v sodelovanju s tehnologi, znanstveniki in tako naprej idejo dodelajo. Od te točke dalje pa ideja ni več domena umetnosti, ampak lahko v sodelovanju z okoljem pripelje do aplikacije, ki je primerna za na trg. Mladim dajemo široka znanja iz različnih tem, od robotike do obnovljivih virov, vse to, kar je v vzponu in bo vključeno v poklicih prihodnosti. Tisti, ki danes začenjajo šolanje, bodo delali tudi v poklicih, ki še ne obstajajo," pove Vaničeva.
V treh letih naj bi izpeljali več kot 300 delavnic, udeleženke in udeleženci pa bodo pridobivali znanja s področja novih tehnologij, kot so biotehnologija, biologija, nosljiva tehnologija, zvok, energetika, robotika, alternativni viri energije, procesiranje signalov in tako dalje.
Da večji EU-projekti ne bodo le cirkusi
Miha Horvat, vodja mariborske enote v projektu, pravi, da je bil MKC Maribor povabljen kot producent najdlje trajajočega intermedijskega festivala v državi - MFRU, ki v Mariboru in Sloveniji že 26 let skrbi za predstavljanje umetniškega polja, ki povezuje znanost, družbo in tehnologijo. "Mariborska enota ima skozi novonastajajočo nacionalno platformo priložnost, željo ter tudi evropska kohezijska sredstva, da vzpostavi ter mesto poveže v vozlišče za vse generacije in nivoje znanj, vzpostavi povezovanje sodobnih raziskovalnih umetnosti z Univerzo v Mariboru in njenimi robotskimi laboratoriji in inštituti. Razmišljamo tudi regionalno, o potencialnih povezavah s Ptujem, Lendavo in Mursko Soboto, saj želimo konS in njegovo transparentno in vizionarsko delovanje širiti po celotni vzhodni koheziji. Vsaka dodatna sredstva in delovna mesta, povezana s sodelovanjem slovenskih in mariborskih institucij, so dodana vrednost v in za katerokoli polje naše ekonomsko - gospodarske realnosti. Če pa govorimo o podpornih okoljih sodobne raziskovalne umetnosti in inovativnih načinov povezovanja umetnosti, znanosti in tehnologije ter gospodarstva, pa govorimo o potencialnih nadgradnjah in razvoju lokalne sredine kot redkokdaj. Da večji EU-projekti ne bodo le cirkusi, ki nas obiščejo in odidejo, ampak so začetek kvalitetnejšega in nadgrajenega ter delujejo trajnostno za vse nas."
V sodelovanju z Aksiomo ter Kinom Šiška pa je projekt konS že v maju začel mednarodno konferenco s spletnimi predavanji za projekt MoneyLab, ki je omrežje oziroma stičišče raziskovalcev, umetnikov, aktivistov in tehnologov, ti pa razkrivajo ponikalnice davkov in strukture globalnih financ ter skozi njihove razpoke zrejo v nove svetove. Doslej so izpeljali dva pogovora in predavanja, v juniju pa napovedujejo še okrogli mizi na temo Davčni paradiž: Normalizacija velike tatvine, ki se bo poglobila v davčne oaze, in Stanovati: hekanje krize doma, kjer naj bi predstavili modele, ki ne temeljijo na ideji stanovanja kot naložbi, pač pa razumevanju stanovanja kot doma in pravice.
