Ljubljana bo dala letno 30 milijonov za kulturo, in to brez investicij v infrastrukturo

Petra Zemljič Petra Zemljič
20.10.2020 15:44

Ljubljanska občina v podporo umetniški ustvarjalnosti v mestu, krepitvi kakovosti umetniške in kulturne ponudbe ter mednarodne prepoznavnosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Švicarija, eden od uspešnih infrastrukturnih projektov ljubljanske občine 
Urška Boljkovac/visit.ljubljana.si

Ljubljanski mestni svetniki so v ponedeljek sprejeli predlog strategije razvoja kulture 2020-2023, z usmeritvami do leta 2027. Gre za četrti strateški dokument, s katerim določajo cilje, ukrepe in aktivnosti ljubljanske občine na področju kulture. Umetnost v najširšem pomenu odpira pomembne življenjske teme in širi obzorja, zato nanjo ne gledajo kot na strošek, ampak jo vidijo kot investicijo v skupno prihodnost, so zapisali v strategijo. V proračunu za letos za področje kulture namenjajo skoraj 30 milijonov evrov brez investicij, bo pa ta vsota v prihodnje usklajena z vsakokratnim sprejetim proračunom občine.

Strateški dokument je, kot so ga predstavili v uradu za kulturo, začel nastajati v običajnih razmerah, zaključil pa se je v izrednih okoliščinah, ko sta se Slovenija in svet soočila s povsem novo krizo. "Novonastale razmere odpirajo tudi nova vprašanja v zvezi z delovanjem javnih kulturnih zavodov, poklicnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij s področja kulture, kakor tudi posameznih umetnic in umetnikov. V izrednih razmerah ni postavljeno pod vprašaj zgolj izvajanje kulturnih projektov in programov, temveč je ogrožena tudi osnovna materialna in socialna eksistenca vseh deležnikov v procesu nastajanja, še najbolj samozaposlenih v kulturi. Ena najpogosteje rabljenih besed v teh kriznih časih je solidarnost, ki je, in to ni naključje, osnovna tema kandidature MOL za naziv EPK 2025," pišejo.

Skrb presega obveznosti

EPK je tudi druga posebna okoliščina, ki delno določa prednostne naloge in cilje nove kulturne strategije. Ljubljana je namreč s še tremi slovenskimi mesti, Novo Gorico, Ptujem in Piranom, uvrščena v finalni izbor mest, ki se potegujejo na naziv EPK. "Priprave na kandidaturo smo tako hkrati izkoristili za definiranje ne le glavnih infrastrukturnih in programskih projektov za naslednje štiriletno obdobje, temveč tudi za temeljit konceptualni premislek o tem, kako lahko MOL pospeši svoj gospodarski in družbeni razvoj s pomočjo kulture. Koncept 'urbanega razvoja na podlagi kulture' kot konceptualna podlaga pričujoče strategije sloni na širšem razumevanju kulture, ki presega tradicionalne delitve kulturnih dejavnosti na umetnost, kulturno dediščino, knjižničarstvo, ustvarjalne industrije in tako naprej," so zapisali pripravljavci strategije. Prepričani so še, da je njihova skrb za področje kulture že doslej močno presegala zakonsko določene obveznosti lokalne skupnosti, "kar se kaže v sofinanciranju in podpori številnim umetniškim in kulturnim programom in projektom. Zakonski predpisi, enako kot večletna odsotnost nacionalnega programa za kulturo kot državne kulturne strategije, MOL ne ovirajo, da ne bi izvajala odgovorne kulturne politike, ki skrbi za zagotavljanje stabilnih pogojev za vse umetnike, javne kulturne zavode, nevladne organizacije s področja kulture in druge akterje kulturnega življenja, ki delujejo v javnem interesu."

Tudi investicije

Med vsebinskimi novostmi so okrepljena mednarodna usmerjenost, okrepljeno kulturno sodelovanje z vsemi 25 občinami znotraj ljubljanske urbane regije, razširitev mreže umetniških rezidenc za domače in tuje umetnike, podpora participativnim kulturnim projektom, ki vključujejo ranljive skupine, podpora skupnostnim projektom z namenom izboljšanja kakovosti življenja v lokalnih okoljih, uvedba transdisciplinarnih programov ter vzpostavitev sistema, ki bo omogočil izvajanje tako imenovanega umetniškega deleža pri investicijskih projektih občine. Na področju investicij v uradu za kulturo načrtujejo nadaljevanje urejanja Galerije Cukrarna, obnovitvene projekte Križanke, Španski borci, Vila Zlatica, severna emonska vrata, Vodnikova domačija, Baragovo semenišče, Ljubljanski grad, Grad Tivoli in končno tudi tovarno Rog.

V občini še izpostavljajo, da je napredna samo tista kulturna politika, ki se je sposobna nenehno prilagajati in odgovarjati na izzive tako kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot celotne družbe. Zato bodo dodatno podprli umetniško ustvarjalnost v mestu, okrepili kakovost umetniške in kulturne ponudbe ter mednarodno prepoznavnost Ljubljane. Vizija je, da bo Ljubljana globalno mesto kulture, mednarodno prepoznavno po svoji bogati kulturni dediščini in sodobni kulturni infrastrukturi, ki omogoča vrhunsko umetniško ustvarjanje, živahen kulturni utrip in odličnost celotne kulturne ponudbe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta