Pandemija je močno prizadela prodajo knjig in tudi dostop do njih preko knjižnic, na samo knjižno produkcijo pa je vplivala manj pogubno. To velja vsaj za programe založb v javnem interesu oziroma tiste s pretežno subvencioniranimi vsebinami. Štiri založbe s sedežem v Mariboru, ki smo jih vključili v ta pregled, so si izborile različne deleže finančne pomoči na državni, mestni ali evropski ravni, dve (Litera in Pivec) sta med programsko financiranimi založbami Javne agencije za knjigo (založba Aristej je v ta segment uvrščena z revijo Dialogi), kar je najbolj zaželen status.
Nekaj časa smo se zavestno izogibali oznaki "mariborske založbe", ker se je zdelo, da jim s tem odvzamemo vseslovenski pomen tako rekoč. Za založbe s sedežem v Ljubljani pač ne rečemo, da so ljubljanske, ampak avtomatsko veljajo za "pomembne slovenske založbe". V Mariboru se radi spominjamo minule slave, ko gre za založništvo, tako vzdihujemo po zlatih časih Založbe Obzorja z Jožetom Košarjem. Ampak zdaj bi se že lahko zavedli, da tudi sedanja založniška bera ni nerelavantna. Ne bomo pretiravali z "založniško velesilo", "založniška sila" pa je kar na mestu. Kakovost in količina knjig v letošnjih programih sta vsekakor vredni pozornosti. Morda bo pridevnik "mariborsko" v povezavi z založništvom počasi spet uporabljen manj sramežljivo.
Kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov
Nadaljevala se bo tudi naša uveljavljena zbirka Pojmovniki. Zaradi zamika, ki je nastal zaradi koronakrize, izideta letos kar dva: avtorica Družinskega pojmovnika za mlade je sociologinja Darja Zaviršek, Fotografskega pojmovnika pa umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca, sicer dolgoletna urednica Dialogov za vizualne umetnosti.
Ko sem že omenila Dialoge, ki so z lanskimi tematskimi številkami kar opazno pridobivali nove bralce, naj povem, da se bodo prve številke v novem letu ukvarjale z mlado slovensko dramatiko, slovenskim kantavtorstvom in arhitekturno kritiko.
Nadaljevala se bosta tudi naša programa znanstvene humanistike in leposlovja za otroke (v slednjem je prvi na vrsti Rok Vilčnik s strašljivo pravljico Zombek), pripravljamo pa tudi prenovljeno in dopolnjeno izdajo edinega slovenskega pravorečnega priročnika Slovenska zborna izreka.
Vmes bo še kakšno presenečenje, a to naj za zdaj ostane skrivnost."
Zbrana dela Franceta Forstneriča
Na področju prevodnega leposlovja skušamo obdržati relacije s tujimi literarnimi tokovi, a tudi tu si prizadevamo slovenskemu bralcu predstaviti kakšno novo, povsem sveže ime. Tako bomo vsako leto izdali en tuj prvenec, najprej z latvijskim pisateljem Svenom Kuzminsom, ki je lani izdal svoj romaneskni prvenec z naslovom Hokmah. Veliko presenečenje letnika '21 pa bo gotovo Klemen Pisk, ki je napisal roman, kot ga v Sloveniji še nismo imeli."
V katalogu je v novi beri veliko romanov starih in novih Literinih avtorjev. Napovedani so romani Florjana Lipuša, Vinka Möderndorferja, Toneta Peršaka, Toma Podstenška, Sama Ruglja, Franja Najija, Marjana Žiberne, Dimitrija Rupla, Braneta Piana, Boruta Pusta, Zorana Predina, Jerneja Dirnbeka, Ferija Lainščka (mladinski roman), Renata Bratkoviča (kriminalni roman) in Jana R. Bacika (fantazijski roman). V programu so kratke zgodbe Kazimirja Kolarja in Nataše Skušek ter Antologija kratkih zgodb severnoameriških Indijancev. Nove pesniške zbirke pa bodo izšle Kristini Kočan, Bojanu Sedmaku, Meti Kušar in Miklavžu Komelju.
Jubileji pesnic, Pripojedke ...
V letu 2021 bomo obeležili 70. rojstni dan Bine Štampe Žmavc, ki bo svoje jubilejno leto podpisala z dvema antologijama – za otroke in za odrasle. Jubilejni izbor otroške poezije, proze in dramatike bo izbral in uredil dr. Igor Saksida, sodelovalo bo tudi več ilustratorjev. Besedila za antologijo njene odrasle poezije bo izbrala dr. Irena Novak Popov, ki bo napisala tudi spremno študijo.
Projekt, na katerega smo zelo ponosni, so Slovenske pripojedke, ki združujejo tradicionalne slovenske pripovedke in recepte za tradicionalne jedi. Knjiga je razporejena po poglavjih, vsakemu sklopu pripovedke in jedi je dodano kratko besedilo o zanimivostih iz teorije pravljic, iz kulturne in naravne dediščine Slovenije in namigi za nadaljnje branje. Izdaja je zanimiva tudi za tuje tržišče, saj ponazarja raznolikost Slovenije v vsej njeni barvitosti. Besedila je izbrala, zapisala in priredila dr. Dragica Haramija, recepte Anka Peljhan, ilustriral je Igor Šinkovec. Slovenske pripojedke so nadaljevanje Pripojedk iz leta 2017, v katerih so po istem principu predstavljene svetovne pravljice.
Nadaljujemo objavo tetralogije Predstave in podobe o islamu in Orientu dr. Dragana Potočnika, v okviru katere bo letos izšel drugi del – Kultura in umetnost islamskega sveta.
Prav tako nadaljujemo projekt prevodnega evropskega leposlovja. Letos na tem področju načrtujemo tri naslove: Pekel finske avtorice Piie Leino (prejemnica nagrade EU za književnost 2019), Agrigento grškega avtorja Kostasa Hatziantoniouja (nagrada EU za književnost 2011) v prevodu Klarise Jovanović in otroško ilustrirano knjigo Gospod Tiger, Betka in modra luna avtorice Sally Garnder v prevodu naše urednice Zale Stanonik.
S serijo potoromanov Strogo zaupno z Brankom (Gradišnikom) se bomo tokrat potepali po Korziki. Dr. Nina Petek je avtorica knjige Bhagavadgita – Onstran vezi, tostran svobode – prikaz najrazličnejših dimenzij razmerja med dharmo in mokso v delu, ki je bistveno zaznamovalo razvoj filozofsko-religijske misli v Indiji. Izpopolnjujemo serijo kriminalnih romanov priljubljenega Avgusta Demšarja – v tiskani in e-obliki. Še nekaj letošnjih avtorjev: Esad Babačić, Josip Osti, Miriam Drev, dr. Mateja Ratej, dr. Dušan Nečak, Vili Ravnjak z dvema naslovoma in zgoščenko, Cvetka Bevc, Boštjan Narat, Vid Kmetič, Zoran Pevec, Manica Musil, Igor Plohl, Barbara Simoniti, Zvezdana Majhen, Ksenija Trs … Janja Vidmar in Boštjan Narat sta se kot zanimiv avtorski tandem lotila biografije priljubljenega mariborskega športnika.
Med prevodi je novi naslov Deepaka Chopre Ti si vesolje in nadvse zanimivo in na žalost vse bolj aktualno delo Poročen z mamo. V rokavu imamo skritega še kakšnega aduta, ki ga bomo razkrili takoj, ko zaključimo dogovore o odkupu avtorskih pravic. Pri Založbi Pivec izdajamo tudi učbenike, kjer bo letos še posebej delovno in živahno, saj se poleg ponatisov in dopolnjenih izdaj lotevamo tudi obsežne digitalizacije serije učbenikov. Na področju glasbenega založništva načrtujemo nova albuma zasedbe Katalena in Tadeja Vesenjaka.
Programa v luči razmer nismo krčili, nasprotno, lotili smo se ga še bolj optimistično, smo pa prilagodili načine, na katere knjige predstavljamo in ponujamo bralcem. Lani se je namreč izkazalo, da se aktiven pristop do bralcev v novih razmerah zelo obrestuje.
Pri klasičnih knjigarnah bi pričakovali večjo agilnost pri oskrbovanju strank, saj je prodaja po klasičnih prodajnih poteh bistveno slabša, kot je bila."
Antologija Boruta Gombača in "življenjske knjige"
Za vse avtorje v teh vrsticah ni prostora, naj izpostavimo antologiji večkrat nagrajenega pesnika Boruta Gombača in izredno plodnega Valentina Cundriča. Ob zbirki Frontier, ki je pri ljubiteljih dobre literature najbolj priljubljena, zaganjamo še zbirko življenjskih knjig, ki na poseben način predstavljajo velika imena slovenske literature. V načrtu so življenjske knjige Dušana Jelinčiča, Marije Švajncer, Zdenka Kodriča, Miroslava Košute, najprej pa pesnika Tomaža Brenka, za čigar knjigo so mariborski kolegi napisali izredna posvetila.
Pripravljamo tudi knjigo o legendarnem Novinarskem klubu Maribor, ki je deloval v Naskovem dvorcu, nekateri akterji pravkar pišejo spomine nanj.
V otroškem programu so v pripravi še druga knjiga iz cikla Zgodbe iz babičine skrinje, mladinski romani, na police je pravkar prišla izvirna slovenska slikanica Telinček Tinček. Letos pa bomo tudi realizirali projekt Valovanka – knjige na valovih kreativnosti. Z izdelavo trdo vezanih knjig iz reciklirane valovite lepenke se vključujemo v krožno gospodarstvo, za kar smo prejeli podporo ministrstva za kulturo v okviru operacije Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij CZK 2020/2021. Ne smemo pa tudi mimo spletnega portala Kulturni medijski center Slovenije, neodvisnega medija, ki deluje v okvirju naše založbe. V zadnjem letu je postal medij z največ knjižnih recenzij v Sloveniji, s čimer podpiramo bralno kulturo in promoviramo kritiko in dialog na knjižnem trgu."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
