Petra Zemljič
Nuja po prenovi je akutna, da kar žge ... jaz pa sem nestrpen ko hudir! Dan je svež in bleščeč, žarki skozi lipino krošnjo bliskajo kot kristali, sonce se mi reži naravnost v nos ... Oprosti, ampak to res ni dan, kakršnega bi lahko preživel v ateljeju, med zidovi!" zapiše Marko Jakše ob rob aktualni razstavi Proti toku v Mariboru. Ker je Marko Jakše "najboljši slikar, pa ne le pri nas, je tudi svetovno relevanten in z deli - v pozitivnem smislu - pritegne publiko in kritike", razstavlja hkrati v ArtKITU na Glavnem trgu in v KiBeli, razstavišču Kible v Narodnem domu. Dela bodo na ogled do 15. februarja.
"Vse in vsi v meni, bodimo tu, v tej prijetni mlačni luži skupaj in se spet kot otroci igrajmo z blatom in navdušujmo nad paglavci in njihovimi živahnimi repki. Ker, drage žabe, jaz sem in želim ostati z vami ... za vedno! Ne bi hotel biti kot Jure D. ali Fernando P. ... ali Franz K. ..., a zdaj je čas, da se vendarle potopim ... na dah ... nimam več dosti časa, če hočem še malo bivati sceloma na tem božajočem površju ...," še sporoča Jakše, ki se je v Mariboru predstavil prvič leta 1996 v Pekarni in UGM Maribor.
Dve leti kasneje je z razstavo Nojeva barka postavil temelje galerije KiBela. Aleksandra Kostič, kustosinja KiBele, pravi, da je od takrat pravi Mariborčan. Sicer nesporni ljubljenec publike in kritike, a upornik "z razlogom" proti vzpostavljenim sistemom, saj meni, da siromašijo umetnost in ji odvzemajo njen osnovni postulat, svobodo. Proti toku postreže z impozantno zbirko njegovih del. V KiBelii so večji formati še nerazstavljenih del, ki jih je naslikal v zadnjih letih, v ArtKITU pa so novejša dela in manjši formati. So novi in stari hkrati, ker se raztezajo skozi več let njegovega delovanja in jih ima kot eno svojo zbirko z različnimi podobami, tehnikami in simboli, del ustvarjanja, ki ga ne kaže in ne razstavlja.
Ljubljenec publike in enfant terrible slovenske umetnosti
