Nobelovo nagrado za književnost 2024 prejme južnokorejska avtorica Han Kang, "za njeno intenzivno poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja."

Han Kang se v svojem opusu sooča z nevidnimi pravili ter v vsakem svojem delu razgalja krhkost človeškega življenja. Ima svojevrstno zavedanje o povezanosti telesa in duše, živih in mrtvih, s svojim poetičnim in eksperimentalnim slogom pa je postala inovatorka v sodobni prozi, je v utemeljitvi napisala Švedska akademija oziroma predsednik Nobelovega odbora Anders Olsson.

Slovenski prevod južnokorejskega dela - iz španščine

V slovenščini je pri Mladinski knjigi leta 2021 izšel njen roman Vegetarijanka v prevodu Urše Zabukovec. Kakšna je zgodba romana? Ko Yeong-hye nekega dne iz hladilnika pomeče vse meso in oznani, da je od zdaj naprej vegetarijanka, se običajnost zakona začne krhati. Stvari eskalirajo ob družinskem kosilu, ko ji oče nasilno v usta potisne kos mesa. Yeong-hye zagrabi nož, si prereže zapestje in konča v bolnišnici. Po tem lahko opazujemo postopen razpad njene širše družine in neučinkovitost institucij, ki jim je Yeong-hye podvržena. Vegetarijanska je v korejskem izvirniku izšla že leta 2007. Svetovno znana je postala leta 2016, ko je roman po prevodu v angleški jezik osvojil mednarodnega bookerja. Slovenski prevod je pravzaprav posebnost, saj se je Urša Zabukovec po primerjavi prevodov odločila za prevod iz španščine in ne angleščine.

Vsekakor pa nas je tudi ta sveža Nobelova nagrada spomnila na naš manko prevajalcev iz tako propulzivne umetnosti, kot je v zadnjem obdobju južnokorejska. V vsaki bolje založeni knjigarni v zahodnem svetu so cele police z deli avtorjev iz te kulture veliko bolj znani pa so seveda uspešni južnokorejski filmi, ki tudi posegajo po najvišjih nagradah v filmskem svetu, Bong Joon-hojev Parazit je bil leta 2020 celo prvi tuji film, ki je dobil oskarja za najboljši film.

Han Kang se je rodila leta 1970 v južnokorejskem mestu Gwangju, družina se je pri njenih devetih letih preselila v Seul. Ima literarni pedigre, njen oče je znan romanopisec. Ob pisanju se je posvečala tudi likovni umetnosti in glasbi, kar se odraža tudi v njenem literarnem ustvarjanju, pravijo poznavalci njenega dela. Kot zapisano, ji je svetovno slavo prinesel roman Vegetarijanka, v biografiji, ki jo je objavila Švedska akademija in podpisal Anders Olsson, pa izpostavljajo še nekaj drugih njenih del.

Bolj zapleteno zasnovana knjiga je Veter piha, pojdi iz leta 2010, obsežen in kompleksen roman o prijateljstvu in umetnosti, ki ga zaznamujeta žalost in hrepenenje po preobrazbi. Roman Učne ure grščine iz leta 2011 je upodobitev izjemnega odnosa med dvema ranljivima posameznikoma. Mlada ženska, ki je po nizu travmatičnih izkušenj izgubila moč govora, se poveže s svojim učiteljem stare grščine, ki tudi sam izgublja vid. Iz njunih napak se razvije krhka ljubezen. Knjiga je meditacija o izgubi, intimnosti in mejah jezika.

Zelo mlada nobelovka

V romanu Človeška dejanja je Han Kang za temelj uporabila zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v Gwangjuju, kjer je bilo na stotine študentov in neoboroženih civilistov umorjenih med pokolom, ki ga je izvedla južnokorejska vojska leta 1980. V želji, da bi dala glas žrtvam zgodovine, knjiga to epizodo sooči z brutalno aktualizacijo in se s tem približa žanru pričevalske literature, so zapisali o knjigi. Vendar hkrati odstopa od pričakovanj glede tega žanra, v romanu so "duše mrtvih ločene od njihovih teles" in so tako lahko priča lastnemu uničenju. Z motivom trupel, ki jih ni mogoče pokopati, se roman navezuje na Sofoklesovo Antigono.

Za opus Han Kang je značilna korespondenca med duševnimi in fizičnimi bolečinami v tesni povezavo z vzhodnjaškim razmišljanjem, še piše. V romanu Okrevanje iz leta 2013 se razjeda na nogi nikakor noče zaceliti, tako kot odnos med protagonistko in njeno sestro. Bolečina je temeljna eksistencialna izkušnja, ki je ni mogoče reducirati na minljive epizode.

Veliko njenih del torej še čaka na branje. In verjetno je, da jih bo veliko še napisala. Han Kang je stara 54 let. Toliko je bil leta 2006, ko je dobil nagrado, star tudi Orhan Pamuk, tako da sicer ni absolutno najmlajša v tej častni četi, a še vedno v ustvarjalnem zamahu.